Mladinska knjiga Levstikovim nagrajencem posebna obeležja namenja od svoje 70. obletnice. Letos, ko praznujemo 80 let delovanja, smo pod stebriščem knjigarne Konzorcij slovesno odkrili že 27. in 28. ploščo z imenoma letošnjih nagrajencev za življenjsko delo.
Levstikova nagrada je najstarejša povojna založniška nagrada, saj jo pri Mladinski knjigi podeljujemo od leta 1949. Namenjena je slovenskim pesnikom, pisateljem in ilustratorjem za izvirna leposlovna dela in izvirne knjižne ilustracije za otroke in mladino.
Letos sta se strokovni komisiji Levstikove nagrade, za izvirno leposlovno delo in ilustracijo, odločili, da podelita tudi posebno priznanje Lovru Matiču in Tomažu Lavriču za štiri knjige Mala uš Iva in druga mrgolazen, Mala vešča Lučka in drugi žužki, Mali slon Anton in druge zverine iz tujine, Gala v galeriji.
Levstikova nagrada za izvirno leposlovno delo 2025
Levstikovega nagrajenca 2025 za najboljše leposlovno delo za otroke in mladino je izbrala žirija, ki so jo sestavljali: Darja Lavrenčič Vrabec, diplomirana slovenistka in bibliotekarska specialistka, vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri Mladinski, in Katja Preša, diplomirana literarna komparativistka, vodja otroškega programa Vodnikove domačije.
Nominirana dela za izvirno leposlovje za otroke in mladino:
- Tinka Bačič z ilustracijami Mihe Ha za knjigo Babica gre na morje
- Žiga Kosec z ilustracijami Maje P. Kastelic za knjigo Na hribu je praprot
- Ambrož Kvartič z ilustracijami Petra Škerla za knjigo Bine Butara
- Maša Ogrizek z ilustracijami Eve Mlinar za knjigo Gospodična z monstero
- Andrej E. Skubic za knjigo Lahko bi umrl na tem kavču z mano
Nagrado prejme Žiga Kosec za knjigo Na hribu je praprot.
Utemeljitev:
Zbirka pesmi Na hribu je praprot, ki jo je napisal Žiga Kosec, ponuja mlademu bralcu in poslušalcu šestnajst pesmi, ki so na videz preproste, a literarno in oblikovno izjemno dovršene.
Pesmi iz zbirke Na hribu je praprot so kratke, igrive in ritmične. Vendar pa njihova moč ni le v zvočnosti ali ritmični izjemnosti, temveč tudi v tem, da v nekaj verzih ujamejo tista občutja in situacije, ki so globoko univerzalni in hkrati povsem otroški. V pesmih se izmenjujejo veselje, radovednost, tiho občudovanje narave in tudi slutnja minljivosti. Avtorjeva poetika temelji na zgoščevanju: z malo besedami pove veliko. Koncept, da vsako pesem spremljata dve ali štiri ilustracije Maje P. Kastelic, ki prikazujejo pripovedne prizore, deluje izjemno sveže, razgibano in komunikativno. Na ta način je izkušnja vstopa v poezijo, ritmizirano pripovedovanje za mlade bralce še bolj poglobljena. V pesmih nastopajo tako živali kot ljudje, njihovo sobivanje je tako naravno in prvobitno kot otroški svet.
Pesmi ob spremljavi kadriranih ilustracij delujejo kot drobne zgodbe, skoraj male pripovedke, ki jih je mogoče brati samostojno ali v celoti kot nekakšen mozaik sveta pod in nad praprotjo, kjer se menjujejo letni časi in se spreminja svet, življenje pa v vsej svoji razgibanosti vedno najde svojo pot in teče dalje. Zbirka deluje večplastno, saj otroški domišljiji s svojo zvočno-vizualno poetiko hkrati veliko da in obenem pušča ogromno prostora za raziskovanje in pogovor.
»Nobena pot ni ravna, nobena brez valov in le tako odpluje se v svet in spet domov,« preberemo v končnih verzih pesmi Kapitan. Otroke in odrasle nagovarja k pogumu, vztrajanju in veselju do življenja. Kot dobra popotnica vsem malim glavicam v odraščanje in odraslim v opomin, razmislek in postanek med vsakdanjim vrvežem življenja.
Levstikova nagrada za izvirne knjižne ilustracije 2025
O nagradi je presojala žirija, ki sta jo pod vodstvom Davida Krančana, ilustratorja, striparja, grafičnega oblikovalca ter člana uredništva revije Stripburger, sestavljali Maša P. Žmitek, ilustratorka in grafična oblikovalka in vodja Centra ilustracije, ter Tanja Komadina, likovna urednica leposlovja v Mladinski knjigi Založbi.
- Suzana Bricelj za knjigo Rumeni slon
- Anja Štefan z ilustracijami Ane Zavadlav za knjigo Mišji ženin
- Roman Rozina z ilustracijami Petra Škerla za knjigo Precej drugačen zmaj
- Svetlana Makarovič z ilustracijami Igorja Šinkovca za knjigo Kuharica Uharica
- Maja P. Kastelic za knjigo Povabilo
Nagrado prejme ilustratorka Maja P. Kastelic za slikanico Povabilo.
Utemeljitev:
Maja Kastelic s slikanico Povabilo v likovni tehniki gvaša predstavi preprosto zgodbo s pretanjenim občutkom za najmlajše bralce in bralke. Ustvari prepričljiv ritem med zračnim zunanjim svetom in likovno zgoščenimi, detajlov polnimi notranjimi prostori, ki nam razkrivajo življenja glavnih junakov.
Njihove hiške se razprostirajo na dvostranskih ilustracijah in so polne predmetov, ki iz hišk naredijo dom. Interier je v gostih soležnih kompozicijah bogato zasnovan z detajli in namigi na zanimanja in življenjske poti malih podrastnih junakov.
V prizore umesti tudi reference za poznavalske bralce, ki nadgradijo in obogatijo vsebino. Slikanica je celovito zasnovana, umetniško dovršena in jo je užitek ponovno brati. Maja P. Kastelic nameni posebno pozornost drobnim, a pomenljivim detajlom, ki zgodbo razširijo in spodbudijo raziskovanje, kar pritegne bralce vseh generacij.
Levstikova nagrada za življenjsko delo za izvirno leposlovje
O nagradi za življenjsko delo je presojala strokovna komisija v naslednji sestavi: dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica in predsednica komisije, Andrej Ilc, vodja uredništva leposlovja, Tanja Komadina, likovna urednica, Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja, Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja.
Nagrado prejme pesnica Bina Štampe Žmavc.
Utemeljitev:
Branje je potovanje / na barkah besed prek tišine – / molčiš in poslušaš čenčanje / daljav in sveta iz bližine.
Tako nas vabi v branje pesnica, pisateljica in dramatičarka Bina Štampe Žmavc. Za otroke, mlade in odrasle ustvarja že več kot petdeset let. Mnogo let se je ukvarjala tudi z otroškim improvizacijskim gledališčem v Pionirskem dramskem gledališču v Celju. Pisala je besedila, jih prirejala in režirala. A največ je ustvarila kot pesnica in pisateljica. Njen jezik je samosvoj, izviren in inovativen. Z vsebino se dotika temeljnih vprašanj sobivanja. Njena besedila so polna domišljije in humorja, hkrati pa na rahločuten način upoveduje bolečino, samoto in minljivost, drugačnost in nenasilje, igrivost in radovednost, svežino in milino. Vsaka bilka, žival ali človek lahko v njeni poetiki zaživi na univerzalen način in nam razstira raznoliki svet ter sozvočje narave in poprh pravljičnine. Kot je zapisal dr. Igor Saksida v spremnem besedilo knjige Svilnate rime (MKZ 2011), »njena besedila govorijo o veselih in bolj žalostnih trenutkih odraščanja, o igri in raznih strašljivih »prikaznih«, pa o sobivanju z naravo, o domišljijskih pogovorih z živalmi. Pa tudi o čudovito lepem, pravljičnem svetu, kjer se uresničijo vse otroške želje, ter o svetu, ki ga je treba reševati pred nevarnostjo človeškega samovoljnega poseganja vanj; o večnosti in trenutkih, o vesolju in mačku na zelenem balkončku, o srcu, sanjah in lepoti …« Bina Štampe Žmavc je zapisala, da otroški svet preprosto živi in diha in verjame vanj. Da se tako včasih izogne »duhovni onesnaženosti« sveta odraslih. S svojimi deli pa v ta svet popelje tudi vse nas, velike in male. S polno malho nežnega humorja, ki po njeno »nasmehne dušo, požgečka slabo pretočne telesne sokove, prijetno zaščemi v kosteh, poščegeta v dlaneh in veselo osmeši oči, ko zazveni v pomenljivosti besede, nakodra verze, rahlja povedi in se smehlja v mislih«.
Njen opus je izjemno bogat, lahko omenimo samo nekaj njenih knjig, ki so globoko zaznamovale slovensko književno krajino za otroke in mladino: Čaroznanke, Zrnca sonca, Nebeške kočije, Svilnate rime, Mižekmiž, Roža v srcu, Popravljalnica igrač, Ure kralja Mina, Muc Mehkošapek, Cesar in roža, Pesem za liro in še čisto svežo, najnovejšo pesniško zbirko Drevo v soncu z ilustracijami Svjetlana Junakovića, s katero praznujemo. Bina Štampe Žmavc je prejemnica številnih nagrad, tudi mednarodnih, med drugim večernice, desetnice, zlate paličice, Klemenčičeve nagrade, nagrade Radia Slovenija in zlatnika poezije.
Levstikova nagrada za življenjsko delo za izvirne knjižne ilustracije
O nagradi za življenjsko delo je žirija presojala v naslednji sestavi: dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica in predsednica komisije, Andrej Ilc, vodja uredništva leposlovja, Tanja Komadina, likovna urednica, Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja, Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja.
Nagrado prejme ilustrator Damijan Stepančič.
Utemeljitev:
Damijan Stepančič, akademski slikar, ilustrator in stripar, že od začetka svoje ustvarjalne poti sodeluje z Mladinsko knjigo, in sicer z izobraževalnim uredništvom in periodiko, ves čas pa ilustrira tudi leposlovne knjige. Z leti je tako nastalo veliko stripov, slikanic in ilustriranih knjižnih izdaj, številne tudi v soavtorstvu in sodelovanju z drugimi založbami ter kulturnimi ustanovami.
Stepančičev slog je samosvoj, ekspresiven, dinamičen, izvedbeno ter motivno drzen in sugestiven. Pogosto v slikaniški obliki ali stripu razpira zgodovinske in družbeno pomembne teme, ki izpostavljajo slehernika ter se dotikajo eksistencialnih vprašanj. Njegov vsebinsko raznoliki likovni pristop podčrtuje ustvarjalnost, pristnost življenja in sobivanja. Je neumoren raziskovalec narativnih možnosti, ki znotraj knjižnega formata preizprašuje meje pripovednih struktur likovno-besedilnega prepletanja. Njegovi motivi so inovativni, konceptualno začrtani in likovno domiselno podprti, z dominantno močjo risbe pa bralce in bralke popelje na nepredvidljivo pot poglobljenega doživljanje vsebine.
Ilustriral je literarna dela Ivana Cankarja, Vitomila Zupana, Saše Vegri, Toneta Pavčka, Oscarja Wilda idr. Mnogo vsebin je ustvaril v soavtorstvu, denimo z Lucijo Stepančič, Petrom Svetino, Andrejem Rozmanom Rozo, Neli K. Filipić in Majdo Koren. Po literarnih predlogah so nastale tudi lutkovne predstave, za katere je ustvaril likovno podobo.
Pri Mladinski knjigi je izšla avtorska slikanica Zgodba o sidru, ki velja za eno njegovih najprepoznavnejših del. Pripoved s prepričljivim obvladovanjem likovne tehnike narativno pluje in odpira možnosti interpretacije ter nas brez besed popelje na pot po domišljijsko preoblikovani podobi Ljubljane. Ilustriral je tudi Prešernovo pesnitev Zdravljica in ustvaril kompleksno slikaniško celoto. Stepančičev široki ustvarjalni svet različnih pristopov in tehnik s posluhom za mlajše bralce ter pretanjeni občutek za ilustriranje pesniškega jezika se med drugim odražata v antologiji pesmi za otroke Sončnica na rami ter v knjigi Negotove pesmi Barbare Gregorič Gorenc.
V ospredju je vselej njegov konceptualni pristop, s katerim presega meje klasičnega ilustriranja in ustvarja večnaslovniška umetniška dela, kjer se likovna pripoved prepleta s simbolnim jezikom, vizualno sporočilnostjo ter domišljijskim, včasih nadrealističnim ali resničnim svetom. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja ter bil nominiran za mednarodno Andersenovo nagrado in spominsko nagrado Astrid Lindgren. Njegov opus zaznamujeta edinstvena in izrazito samosvoja umetniška pot ter neusahljiva ustvarjalna energija, s katero je ustvaril raznolika dela in vidno zaznamoval slovenski ilustratorski prostor.
Posebno priznanje Tomažu Lavriču in Lovru Matiču
Komisija Levstikove nagrade za izvirno besedilo za otroke in mladino podeljuje posebno priznanje Tomažu Lavriču za knjige Mala vešča Lučka in drugi žužki, Mala uš Iva in druga mrgolazen, Mali slon Anton in druge zverine iz tujine ter Gala v galeriji.
Utemeljitev:
Ustvarjalni samohodec Lovro Matič/Tomaž Lavrič v vseh naštetih avtorskih knjigah dokazuje, da mojstrsko obvlada pesniško besedo in tudi ilustracijo. Že leta 2022 je z Malim črvom Otom in drugo golaznijo mogočno in opazno vstopil v slovensko mladinsko književnost. Od tedaj dalje sledi prava erupcija njegove ustvarjalnosti, ki se bo, upamo, še nadaljevala. V svojih »odbitih« pesniških pripovedih s humorjem in jezikovno virtuoznostjo, veščino črtne in stripovske risbe bralce spoznava z nenavadno, tudi neprijetno živalsko druščino: z žužki, golaznijo in mrgolaznijo vseh vrst, s slonom Antonom pa še z drugimi, večjimi »zverinami iz tujine«. Vsi liki so personificirani in bralcem postavljajo zrcalo, da se v njem lahko prepoznajo.
Gala v galeriji izkazuje, da je dvojcu uspel tudi zelo težak podvig: stopiti v škornje dveh velikih mojstrov, pesnice Svetlane Makarovič in ilustratorja Kostje Gatnika, ter s slikanico bralce ponovno povabiti v Narodno galerijo, kjer že domuje škrat Gal. V slikanici avtor uvede novo junakinjo, navihano in pogumno, »vso rdečo« škratinjo Galo, ki je zelo raziskovalnega duha, rada se potepa in radovednost jo z vrha Rožnika popelje v Tivoli in, voilà, v zanimivo, »pol stekleno, pol rumeno« lepo hišo, Narodno galerijo.
Komisija Levstikove nagrade za izvirno ilustracijo za otroke in mladino podeljuje posebno priznanje Lovru Matiču za knjige Mala vešča Lučka in drugi žužki, Mala uš Iva in druga mrgolazen, Mali slon Anton in druge zverine iz tujine ter Gala v galeriji.
Utemeljitev: Tomaž Lavrič prejme posebno priznanje za zbirko knjig Mala vešča Lučka in drugi žužki, Mala uš Iva in druga mrgolazen ter Mali slon Anton in druge zverine iz tujine. Z izjemno risarsko spretnostjo ter pretanjenim smislom za humor in ironijo nam Tomaž Lavrič z mojstrsko risbo prikaže vsakdanje tegobe neobičajne favne. Vedno znova nas preseneti s svežino domislic in subtilno družbeno kritiko, ki se skriva v risbah. Knjige tako pred nami zaživijo kot celostna umetniška dela – prefinjen in uravnotežen preplet poezije in ilustracije. Lavričeve ilustracije ne služijo zgolj kot spremljava besedilu, temveč s svojo izrazno močjo soustvarjajo atmosfero, razpirajo pomene ter vabijo k ponovnemu branju, opazovanju in odkrivanju novih plasti. S to zbirko knjig je Tomaž Lavrič ustvaril vizualno-poetski svet, ki se z izvirnostjo, duhovitostjo in umetniško dodelanostjo uvršča med najizrazitejše dosežke sodobne slovenske knjižne ilustracije.
Poglejte utrinke s podelitve
