Levstikovi nagrajenci 2021

Levstikova nagrada je namenjena slovenskim pesnikom, pisateljem in ilustratorjem za izvirna leposlovna dela in izvirne knjižne ilustracije za otroke in mladino, ki so bili po mnenju strokovnih žirij najboljši dosežki v preteklih dveh letih in so izšli pri založbi Mladinska knjiga.

Ob petdeseti obletnici prve podelitve Levstikovih nagrad je Mladinska knjiga uvedla še nagrado za življenjsko delo. Prejemniki teh nagrad imajo simbolično obeležje (plošče z imeni) pod arkadami pred knjigarno Konzorcij.

Levstikova nagrada za izvirno leposlovno delo 2021

Levstikovega nagrajenca 2021 za najboljše leposlovno delo za otroke in mladino je izbrala žirija, ki so jo sestavljali: urednik in pesnik Žiga Kosec (predsednik žirije) ter Nina Svetelj, vodja prireditev v Mestni knjižnici Kranj, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja v Mladinski knjigi. 

Blaž Lukan za knjigo Fantek in punčka z ilustracijami Ane Zavadlav

Utemeljitev

Pesniška zbirka Fantek in punčka je spomenik, je družina pesmi, v katerih je ujeto leto nekih življenj. Nekatere so napisane v prostem verzu, druge v rimani formi, pri čemer rime in jezik ves čas ostajajo izvirni, sveži. Drobni lirični utrinki se prepletajo s konkretnimi podobami, dejansko prehaja v abstraktno.

Vseskozi sta prisotna igrivost in humor: pesmi so duhovite, domislice izvirne. Cela zbirka temelji na ponavljanju. Z njim pesnik Blaž Lukan ustvari konsistenten ritem, da je branje od prve do zadnje strani kot vožnja z vlakom. Na ponavljanju gradi, razvija motive in teme, priklicuje že znano, stopnjuje konkretne podobe, ki se nato razvijejo v metafore. To je tudi skupna točka poezije in otroškega spoznavanja: v poeziji je ponavljanje pesniška figura, pri malčku pa sredstvo raziskovanja, razumevanja sveta.

V zbirki se izmenjujeta dva pola, dva principa: deški in dekliški. Metaforika je sodobna, žalost visi na nitki, žabice med punčkinim oblačenjem skočijo v mlako. Vse pesmi poganja ljubezen: otroka do življenja, do vsega novega in neznanega, starša do otroka. Ljubezen je, ko otrok svet vidi prvič, ko čisto vsakdanje opravilo postane velik dogodek. Ko pesnik opazuje otroka, ki mu je vse novo, svet tudi sam ponovno zagleda prvič. Otrokovo srečevanje s svetom dokumentira in ga spretno, pretanjeno prelije v poezijo. Koliko globine je lahko v najpreprostejših stvareh: najobičajnejši motivi v otroških očeh postanejo čudežni. Punčkino oblačenje, fantkovo plavanje, razlike med fantkom in punčko, njuna opažanja, modrosti, njuno sklepanje, asociacije – vse to je poezija.

V vsej nelogičnosti otrokovega doživljanja sveta je globoka logika: vse je igra. Zanj je tudi najbolj pusta vsakdanjost lahko otroško igrišče. Bistvo otroštva je torej igra, bistvo poezije je igra besed: gre za skupno točko otroške perspektive in besedne umetnosti. Skrbno obdelani otrokov odnos do sveta se izrazi v preprosti, a čisti in pristni poetiki. Nekaj, kar je novo, je vselej tudi presenetljivo. Poezija si želi izvirnosti: kaj je lahko bolj izvirnega od sveta, ki ga vidimo prvič?

Levstikova nagrada za izvirne knjižne ilustracije 2021 

O nagradi  je presojala žirija, ki sta jo pod vodstvom Maše P. Žmitek, vodje galerije v Vodnikovi domačiji, sestavljali še ilustratorka Jelka Godec Schmidt, lanskoletna  Levstikova nagrajenka za življenjsko delo, ter likovna urednica Tanja Komadina. 

Ilustratorka Ana Zavadlav za ilustracije v slikanici Obisk Gaje Kos.

Utemeljitev: 

Slikanica Obisk je čudovito barvna, oblikovno sočna in besedno igriva. Je celovito zasnovana, umetniško dovršena in jo je – kot vse dobre slikanice – vedno znova možno brati tudi le skozi ilustracije. Ilustratorka v izvirnem likovnem slogu in tehniki ustvari izjemne, presenetljive, kompleksne in premišljene kompozicije, v katere z veseljem vstopimo. Bralca preseneča s polno detajli, ki ga vabijo, da jih odkriva stran za stranjo. S tem besedilo nadgradi  in ustvari čvrsto dovršeno slikanico.

Ilustratorka Ana Zavadlav v svojevrstni tehniki najprej na računalniku ustvari prvi nanos barvnih oblik, ki delujejo kot kolaž izrezanih listov papirja. Ko to natisne, z barvicami in pasteli nariše vse detajle, da ustvari plastičnost in materialnost narisanih motivov. S premišljenim kadriranjem, sekvencami in kadri uspešno gradi dramaturški lok. Dovršena in sodobna likovna izvedba je v simbiozi z grajenjem atmosfere, ki pa odlično sovpada z naracijo zgodbe. Bralcu se zdi, kot da ilustracije lahko sliši, se celo sam znajde v prostoru dogajanja. Ilustracije tako ponujajo veliko več senzoričnih izkušenj in ne samo vizualne.

Besedilo in ilustracija sta v popolnem sozvočju in skupaj tvorita ritmiko, ki ji bralec/gledalec ne more uiti. Avtorica ritem gradi izmenično z nekaj več beline in na format »vstopa« z vseh strani; s tem doseže raznolikost. Z belinami ustvari zračen prostor in kot mojstrica ritma tudi s tem obdrži bralčevo pozornost, saj se lažje osredotoča na vse podrobnosti, ki jih ilustrira od strani do strani. 

Ilustracije besedilu sicer sledijo, hkrati pa ga tudi dopolnjujejo in nadgrajujejo. Besedilo zagotovo uspešno razširi z naštevanjem, preštevanjem in iskanjem živali, s čimer vpelje humor, ter izjemno likovno izvedbo, skozi katero začutimo sprejemanje raznolikosti, prijetno sosedsko druženje in prijateljstvo med tapirjem in lenivcem, o katerem govori zgodba. V tem smislu avtorica presega okvire klasične definicije ilustracije, ki naj bi bila zgolj podpora besedilu. Njena izvirnost in svežina v ilustraciji se postavljata ob bok najbolj dovršenim in sodobnim ilustratorjem nasploh. Kljub na prvi pogled preprosti zgodbi in sliki knjiga ponuja resnično bogato in kompleksno bralno izkušnjo.

Levstikova nagrada za življenjsko delo za izvirno leposlovje 

O nagradi za življenjsko delo je žirija presojala v naslednji sestavi: Bojan Švigelj, glavni urednik in predsednik žirije, Tatjana Cestnik, vodja sektorja Knjižno založništvo, Andrej Ilc, vodja Uredništva za leposlovje, Tanja Komadina, likovna urednica, Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja.

Pesnik in pisatelj Andrej Rozman Roza

Utemeljitev: 

Pesnik, pisatelj, dramatik, prevajalec, režiser in igralec Andrej Rozman Roza je eden najboljših in najizvirnejših sodobnih ustvarjalcev za otroke in odrasle pri nas. Tako je samosvoj in živ, rahločuten in zabaven, inovativen in poglobljen, močan in nežen, da verjetno ni človeka v Sloveniji, ki se ga njegova dela ne bi dotaknila. Rad ima slovenski jezik, rad se z njim igra in ga ohranja živega. Veliko piše in nastopa (pomislimo samo na Pocestno gledališče Predrazpadom, Gledališče Ane Monro, zaničništvo in na edinstveni Rozinteater). 

Piše pesmi in uganke, pravljice in zgodbe, gledališke igre in muzikle, predeluje klasična besedila in jih prestavlja v sodobnost. Tudi prevaja. Njegove pesmi so vsebinsko močne in sporočilne, polne jezikovnih iger in rim. Roza si izmišlja nenavadne tvorjenke, včasih preobraža slovnična pravila, se upira, vključuje nonsens za spreminjanje razmerij med predmeti in osebami, aliteracijsko lepi besede, uporablja sodoben jezik, prevzema tuje besede in jih udomači – s svojim mojstrstvom nas predrami, zabava in spodbuja k razmišljanju o sebi, soljudeh in svetu. V njegovih zgodbah in pravljicah se kažejo njegova jezikovna izbrušenost, sproščena igrivost in premišljene modrosti – na prepričljiv, jasen in avtentičen način nam pripoveduje, kako zanimiv in prismuknjen je ta svet. Včasih nas zvabi v neznano. Ustvarjalnost Andreja Rozmana Roze nas spodbuja, da se ustvarjalno odzivamo, v njegovih delih najdemo vodilo, kako sobivati v smeri dobrega in se ob tem tudi zabavati.

Njegov opus je neizmerno bogat – zakladnica njegovih knjig za otroke in odrasle je velika, uprizorjenih je bilo na desetine njegovih del, večina slovenskih otrok in odraslih je Rozo že videla nastopati. Ni naključje, da se z njegovimi deli lahko srečamo v mnogih antologijah, berilih, učbenikih, priročnikih in revijah. Nekatera njegova dela so ponarodela, na pamet jih znajo otroci in odrasli: 
»Do smrti bom mleko, nikoli kakav!« je vpilo še, ko so ga brisali s tal.

Roza je en sam! Našo literarno in kulturno krajino je zaznamoval za vedno. Kot je zapisal Matej Bogataj v spremnem besedilu Šaljivec v hiši besed antologije Rozimnica: Rozova neresna zaresnost in zagnanost sta nalezljivi.  

Levstikova nagrada za življenjsko delo za izvirne knjižne ilustracije

O nagradi za življenjsko delo je žirija presojala v naslednji sestavi: Bojan Švigelj, glavni urednik in predsednik žirije, Tatjana Cestnik, vodja sektorja Knjižno založništvo, Andrej Ilc, vodja Uredništva za leposlovje, Tanja Komadina, likovna urednica, Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja.

Ilustratorka Alenka Sottler

Utemeljitev:

Akademska slikarka in ilustratorka Alenka Sottler ustvarja za otroke, mladino in odrasle, od klasičnih in sodobnih pravljic do poezije in naslovnic ter družbeno odzivnih del. V dialogu med besedo in ilustracijo venomer išče način, kako na njunem presečišču ustvariti novo celostno umetnino. S svojim analitičnim pristopom in mojstrsko likovno dovršenostjo se ne posveča le klasičnim likovnim tehnikam, kot je npr. tempera, marveč tudi izumljanju in uporabi inovativnih likovnih tehnik, kot so npr. praskanka, izrezanka, odtisi. Vselej je zaznati osebno noto, ki se kaže v konceptualnem pristopu, kjer v njenih umetniških delih slutimo tudi studiozno in načrtovano ozadje. Na prvi pogled nezdružljivo združuje v nove in izvirne celote.

Z zgodbami v zaodrju nastajanja ilustracij dodatno oplemeniti polje občega ilustratorskega delovanja. Risarska spretnost ji omogoča, da ustvari čvrste kompozicije. Ilustracije so domišljijsko široke, sporočilno močne in večplastne. Največkrat jih gradi v odnosu črno belega polja, ki mu odmerjeno in premišljeno dodaja barvo. Zaradi izčiščenih, abstraktnih prostorov, natančno izrisanih rastrov in prepričljive modulacije ilustracije na papirju delujejo kot enovita kiparska dela. Mojstrsko prikazuje lirično odprte prostore, v katere ulovi tudi filozofska vprašanja in univerzalne teme; vanje lahko dolgo zremo in odkrivamo vedno nove ravni. Iz nas izvabijo čudenje in občudovanje. 

Tudi za otroke ilustrira tako, da jim odpira polje imaginacije, sočustvovanja in vživljanja v likovno bogato izkušnjo in s tem v pripoved. Leta 2005 je za založbo Mladinska knjiga ilustrirala Pepelko, kjer v celoviti zasnovi med drugim velja izpostaviti barvni koncept: s sivinami in živimi barvnimi toni je zasnovala svojevrstno atmosfero. Inovativnost veje tudi iz slikanic Čmrlj in piščalka in Drobtine iz mišje doline Anje Štefan. V Drobtinah je s prstnimi odtisi zgradila like in kompozicijsko premišljene postavitve, v katere je ulovila ritem pesmi.

Velik odziv so dosegala tudi njena konceptualna družbeno odzivna dela za odrasle. Kot kritična opazovalka političnega dogajanja in družbenih odnosov je za osnovni gradnik uporabila univerzalno črtno kodo ter ustvarila izjemen cikel kritike kapitalističnega sveta. 

Alenka Sottler se je z ilustracijo močno zasidrala v strokovni in splošni javnosti doma in v tujini, kjer je s svojimi deli ustvarila široko prepoznavnost ter z izvirnimi pristopi in tehnikami obogatila knjižno krajino in izkušnjo branja ilustriranih knjig.

Poglejte galerijo