Nepreklicno najbolj fejst punca sveta

Po njeni zaslugi so generacije vstopale v svet dobrih zgodb in lepih podob. Ob letošnji 110-letnici rojstva je izšla obsežna monografija Draga Kristina, v kateri skozi njene lastne besede in pričevanja sodobnikov, številne dokumente, fotografije in pisma, ki jo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, spregovori tista Kristina, kakršno smo poznali in imeli radi, pa tudi tista Kristina, kakršno smo le slutili.

Knjiga Draga Kristina zato ni spomenik, ampak lahko v nas prebudi željo po ustvarjalnosti in po tem, da bi delali dobro. »To je knjiga o tem, kako je smiselno početi stvari dobro, to pa je hkrati sporočilo, ki ga v današnjem času mogoče potrebujemo bolj kot kadarkoli prej,« je na predstavitvi knjige o Kristini Brenkovi povedal urednik Andrej Ilc, ki je monografijo zasnoval in uredil skupaj z Alenko Veler. 

Na kratko o Kristini Brenkovi

Kristina Brenkova se je rodila 22. oktobra 1911 v Horjulu. Najzgodnejša leta je preživljala na kmetiji v svojem rojstnem kraju. Imela je dve mlajši sestri. Ko je končala prve štiri razrede osnovne šole v domačem kraju, si je zelo želela nadaljevati šolanje, a družina si tega ni mogla privoščiti. Na pomoč je priskočila teta, redovnica v samostanu šolskih sester v Mariboru, kjer je Kristina končala meščansko šolo ter štiri leta učiteljišča. V samostanu se je učila nemški, francoski, češki oziroma slovaški jezik, esperanto in stenografijo, igrala je tudi violino.

Kot prva urednica Mladinske knjige in kot prva urednica knjige, ki je izšla pri tej založbi, je imela zelo jasno predstavo o tem, kako se lotiti izdajanja. Po Ilčevih besedah je ena najpomembnejših urednic v slovenskem prostoru, ki je bil na področju leposlovja do nedavnega izrazito moški. Zavedala se je, da imajo slikanice univerzalni jezik in da je slika tista, ki najbolj komunicira z otrokom, zato je že od začetka načrtno privabljala slovenske slikarje in slikarke.

V četrtem letniku učiteljišča se je znašla pred odločitvijo, ki je usodno zaznamovala njeno življenjsko pot. Od doma jo je vlekla želja po izobrazbi, ni pa si predstavljala, da bi vse življenje preživela za samostanskimi zidovi. Tik pred zaobljubo se je vrnila domov in v Ljubljani leta 1931 končala peti letnik učiteljišča, zatem pa na ljubljanski filozofski fakulteti študirala pedagogiko, psihologijo in zgodovino. Diplomirala je leta 1935 in se leta 1939 poročila s Francetom Brenkom, ki se je ukvarjal z gledališko in filmsko kritiko. 

Po študiju se je preživljala z inštruiranjem in priložnostnim pisanjem za revije in časopise. Med letom 1941 do 1945 se je vključila v Osvobodilno fronto. V božičnih racijah decembra 1942 je v zaporu pristal njen mož, kmalu so zaprli še njo. V zaporu je bila do konca italijanske okupacije. Ko so jo izpustili, je bilo njeno domovanje na Mirju 4 v Ljubljani pribežališče za otroke partizanov, ilegalcev in zapornikov. 

Junija leta 1945 je 'nepreklicno najbolj fejst punca sveta', kot ji je nekoč dejala slikarka in ilustratorka Lidija Osterc, sodelovala na ustanovnem sestanku Mladinske knjige. Od leta 1946 je bila zaposlena pri Državnem filmskem podjetju kot vodja propagande za film. V letih 1948–49 je delala v kulturnem uredništvu Slovenskega poročevalca, potem pa se je leta 1949 na Mladinski knjigi zaposlila kot urednica otroške literature, kjer je nato delala do leta 1973. Po upokojitvi se je posvetila predvsem avtorskemu delu. Umrla je v 20. novembra 2009 v Ljubljani.

Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije na njen rojstni dan podeljuje nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico.

Njena zgodba

Urednika Andrej Ilc in Alenka Veler sta se pred izdajo knjige Draga Kristina, ki jo je oblikovala Sanja Janša, soočila z eno največjih literarnih zapuščin, kar jih hranijo v Nuku. Obsega 12.000 enot in 99 map oziroma nekaj metrov gradiva, saj je Kristina Brenkova spravljala vse zapiske. 

Kot prva urednica Mladinske knjige in kot prva urednica knjige, ki je izšla pri tej založbi, je imela zelo jasno predstavo o tem, kako se lotiti izdajanja. Po Ilčevih besedah je ena najpomembnejših urednic v slovenskem prostoru, ki je bil na področju leposlovja do nedavnega izrazito moški. Zavedala se je, da imajo slikanice univerzalni jezik in da je slika tista, ki najbolj komunicira z otrokom, zato je že od začetka načrtno privabljala slovenske slikarje in slikarke. 

V času njenega urednikovanja je po podatkih Alenke Veler v tujini izšlo 340 slikanic. Poleg tega je prevedla denimo Piko Nogavičko Astrid Lindgren in Stare grške bajke Eduarda Petiške, prevajala in urejala je ljudske pravljice ter zasnovala nekaj knjižnih zbirk za otroke, kot so Čebelica, Velika slikanica in Zlata ptica. 

Obsežen je tudi njen pisateljski opus, ki sega od realizma do fantazijskih pripovedi. Kot je še dodala Alenka Veler, je v realistično prozo za mladino uvedla tudi več novosti, med njimi je kot ena prvih tematizirala lik matere samohranilke. 
 

»Najbolj moj otrok«

S Kristino Brenkovo je sodelovala tudi naša priljubljena pravljičarka, pisateljica in pesnica Anja Štefan. »S Kristino Brenkovo sva se srečali, ko je bila stara že čez osemdeset let in je Andreju (Ilcu, op. p.) prinesla širok izbor slovenskih pripovedi, ki je pozneje izšel v knjigi Lonček, kuhaj. Andreju se je zdelo, da bi bilo dobro, če bi še jaz prebrala ta besedila, ker so tu in tam potrebovala še malce glajenja, doreči pa je bilo treba tudi končni izbor, « se spominja Anja Štefan. 

Prav ta izbor je bil izgovor, da je Anja Kristino poklicala in jo prosila, če jo lahko obišče. »Takrat sem se že nekaj časa intenzivno ukvarjala z ljudskimi pripovedmi, ob tem pa se mi je porajala vrsta zadreg. H Kristini na obisk sem vzela diktafonček in papir z vprašanji. Pripovedovala mi je o Zlati ptici in dejala, da je to, 'najbolj moj otrok'. Po tem srečanju sem jo še večkrat poklicala, ko sem bila negotova glede kakšne pravljice, ki je bila predolga. 'Smem skrajšati?' sem jo vprašala. 'Smete, ampak s polnim imenom,' je odgovorila. Tako me je počasi opogumljala za iskanje pravega ravnotežja pri ljudskem pripovedništvu.«

Preberite več o Kristini Brenkovi