Jana Zirkelbach: Da delam revijo za najstnike, je moje največje veselje

In morda je bralno občestvo »njenega« Pila tudi zato vse večje, ker najstniški bralci čutijo, da jih s svojimi sodelavci in soustvarjalci revije posluša in sliši, razume in jih ne podcenjuje. Marsikaj smo izvedeli od nje in o njej. Tega, kje živi skrivnostna teta Justi, ki že 30 let pomaga reševati najstniške tegobe, in kako je kaj z njenim zdravjem in počutjem, pa si nismo drznili vprašati.
 

Revija Pil je pravzaprav svojevrsten fenomen. Izhaja že več kot 70 let, tako da je prav mogoče, da so jo – morda pod drugim imenom (Pionirski list, Pisani list) brali ne le starši, temveč celo stari starši današnjih bralcev. Kaj mora imeti revija za mlade, da živi toliko let, a ostane sveža in privlačna?

Predvsem mora iti v korak s časom, slediti mladim in ostati v stiku z njimi. Pil se je skozi zgodovino izhajanja močno spreminjal. Če je za prvo številko Pionirskega lista veljalo, da govori o Titu, mladinskih delovnih brigadah in obnavljanju povojne domovine, danes pišemo o youtuberjih, popularni glasbi ali ljubezenskih pripetljajih.

Ostaja pa rdeča nit široko vsebinsko usmerjenega časopisa za najstnike. Seveda smo ohranili tudi literaturo, zgodovino, novičke …, smo pa vse te vsebine zapakirali v moderno, zanimivo obliko. In še nekaj. Ker sem dobro poznala tudi urednice prvega Pionirskega lista (oče je bil namreč eden prvih urednikov), lahko rečem, da je vsem generacijam Pilovih urednikov uspelo ohraniti otroško dušo ter veselje do dela z otroki. In to je prav tako zelo pomembno.

Katere so najbolj priljubljene vsebine in rubrike v reviji? Kaj slovenske starejše šolarje najbolj navduši?

Najbolj priljubljena je glasba, zato ji tudi posvečamo največ strani, pa filmi, intervjuji, predstavljanje youtuberjev in seveda naša legendarna svetovalka teta Justi, ki odgovarja na vprašanja pilovcev že 30 let. In seveda vse, kar je povezano z ljubeznijo, prijateljstvom, šolo. V zadnjem času smo presenečeni nad priljubljenostjo okoljskih tem in velikim odzivom na članke o podnebnih spremembah ter okoljevarstvu.
 

Verjetno je prednost Pila tudi ta, da je sodobno »omrežen« – ni le tiskana revija, temveč je v stiku s svojimi bralci tudi na spletu, čveka z njimi na Facebooku ... To je v današnjih časih najbrž nujnost? Kako še ohranjate stik z mladimi bralci?

Res je. Odkar smo prenovili spletno stran in postavili kar tri forume, Svetovalnico, Klepetalnico in Pisalnico, se je obisk strani podeseteril. Dejavni nismo le na Facebooku, tudi na Instagramu, Snapchatu, YouTubu, povsod, kjer se zadržujejo mladi. To je nujno. Ne le zato, da mladi sploh vedo, da obstajaš, to je tudi imidž, ki je v obdobju najstništva še kako pomemben. Zato je tudi tako pomembno, kdo ureja in kreira vsebine na družabnih omrežjih in spletnih straneh. Pil ne bi imel tako velikega dosega, če v ekipi ne bi imeli tudi mladih ljudi, ki so vešči tega posla. 
Sodobni čas računalnikov in pametnih telefonov nam omogoča, da smo z bralci nenehno v stiku, saj nas vsak dan zasujejo s pošto, kjer sporočajo svoje želje, kritike, pripombe. S svojimi mnenji dopolnjujejo naše vsebine. Lahko rečem, da soustvarjajo revijo, saj upoštevamo njihove želje, kolikor se le da.

V časih Pionirskega lista in Pisanega lista je bilo treba obiskovati šole, da si prišel v stik z mladimi in izvedel, kaj si željo, danes je to lažje, saj samo vključiš računalnik in prebereš pošto, je pa seveda manj simpatično, saj je živi stik nekaj najlepšega. Seveda kdaj tudi še obiščemo kakšno šolo ali pa kak razred osnovnošolcev obišče uredništvo, vendar je tega manj kot včasih. Pil je tako rekoč one man band in temu primerno je tudi časa za obiske manj.

Zadnja leta se število bralcev Pila pošteno povečuje. Zakaj mislite, da je tako? V čem se razlikuje od drugih revij, po katerih prav tako posegajo starejši šolarji?

Mislim, da je stvar prav v tem, kar sem že povedala. Zaradi prisotnosti povsod, kjer so mladi, in nagovarjanja v njihovem »jeziku«. Promocija na sploh je zelo pomembna za revijo. Pa seveda stik z mladimi, upoštevanje njihovih želja, tenkočutno izbiranje res kakovostnih avtorjev, ki znajo ustvarjati za mlade.

Mislim, da je ključ tudi v tem, da smo vsebinsko raznoliki, da ne podcenjujemo mladih, zlasti v tem, da jih ne zanima nič drugega kot pop kultura. To nikakor ne drži. Mladi berejo tudi literaturo, zgodovino, naravoslovne vsebine, če so napisane tako, da je sočno, zanimivo. 

Kot urednica revije za najstnike imate gotovo »čarobni urok«, kako ostati v stiku z mladimi, jih razumeti, slišati … Vam pri tem pomaga tudi to, da ste po poklicu psihologinja? Kaj je vaše največje zadovoljstvo pri ustvarjanju revije?

Morda je čarobni urok to, da imaš mlade rad, da si nekje v sebi še vedno tudi otrok ali najstnik, da še nisi pozabil, kako je to. In da uživaš v svojem delu za njih in z njimi. Mogoče mi res pomaga, da sem z najstniki v svojem poklicu delala 13 let, da sem se od njih veliko naučila, da smo se imeli radi. 
To, da delam revijo za najstnike, je moje največje veselje. To je starostna skupina, ki me najbolj zanima, ker je polna izzivov, ker ohranja mladost v meni … In vsekakor je privilegij delati s tako zanimivimi in krasnimi ljudmi, kot so pisci, ilustratorji in fotografi, ki ustvarjajo revijo Pil.
 

Spoznajte revijo PIL

PIL je mesečna revija, ki združuje vse, kar najstnike najbolj zanima, jim pomaga skozi najstniška leta, jih zabava in jim širi obzorja.
Več o reviji >