Deklica iz vile Čiračara
To je zgodba o Piki Nogavički, junakinji švedske pisateljice Astrid Lindgren za vse čase.
»Lase je imela enake barve kot korenček in spletene v dve trdi kiti, ki sta ji štrleli od glave. Njen nos je bil podoben majcenemu krompirčku in čisto pikast od pegic. Pod nosom so tičala hudo široka usta z zdravimi, belimi zobmi. Obleko je imela zelo posebno. Sešila jo je sama in ker ji je zmanjkalo blaga, je bila obleka prekratka, tako da so izpod nje kukale modre pikaste hlačke. Na dolgih, tenkih nogah ji je sedel par dolgih nogavic, ena progasta in druga črna.«
Nevsakdanja, odrezava, pogumna deklica iz vile Čiračara, ki se lahko pohvali s skrivnostno močjo, neomejenim bogastvom, brezmejno neodvisnostjo in izostrenim čutom za pravičnost, že 75 let uteleša skrite želje otrok. No, pa tudi odraslih.
Švedski pisateljici Astrid Lindgren (1907–2002) je prinesla svetovno slavo in status ene najbolj priljubljenih mladinskih avtoric na svetu. Njena dela so prevedena v skoraj sto jezikov in narečij, izšla pa so v milijonskih nakladah. Veliko jih je dobilo tudi filmsko različico.
Kako se je rodila Pika Nogavička
Lindgrenova, ki je odraščala kot kmečka hči, se je pri 18 letih preselila v Stockholm in se izšolala za tajnico. Poročila se je in dobila otroka. Sprva se je osredotočila na svoje obveznosti gospodinje in matere ter si, ne da bi imela pisateljske ambicije, bolj mimogrede izmišljala zgodbice za hčerko Karin.
Nesluten uspeh je doživela ravno z zgodbami o Piki Nogavički, najmočnejši deklici na svetu, ki s konjem in opico živi v vili Čiračara in s sosedovima otrokoma Tomažem in Anico doživlja zanimive pustolovščine.
Toda preden je Pika Nogavička postala absolutna svetovna uspešnica, je pisateljica le stežka našla založbo za svoj rokopis. Konservativno naravnani uredniki so v Piki Nogavički videli nevarno anarhistko, ki bi lahko škodljivo vplivala na otroke. Med obiskom v Stockholmu pa je Lindgrenovo spoznal založnik Friedrich Oetinger in knjigo izdal v nemščini.
Pika Nogavička v Sloveniji
Tudi v Sloveniji je Pika Nogavička zelo priljubljena, saj je bilo od leta 1958, ko je prvič izšel prevod Kristine Brenkove po nemški predlogi, prodanih več kot 140.000 izvodov, s čimer se uvršča v sam vrh najbolje prodajanih mladinskih knjig pri nas. Pikina priljubljenost veliko dolguje brezčasnim ilustracijam Marlenke Stupica.
Ob 70. obletnici izida izvirnika pa smo pred petimi leti pri Mladinski knjigi dobili še prevod iz maternega jezika pogumne in nagajive deklice. Knjigo je iz švedščine prevedla Sovretova nagrajenka Nada Grošelj, ki je ohranila nekatere najbolj prepoznavne elemente prvega prevoda v slovenščino, s katerim so zrasle številne generacije slovenskih otrok.
V spremni besedi k novemu prevodu je prevajalka Nada Grošelj zapisala: »Ko je založba sklenila, da je prišel skrajni čas za nov, sodoben prevod knjige Pika Nogavička, ki bi bil osnovan na izvirniku, so k temu podvigu povabili mene. To sem po eni strani občutila kot čast: Pika Nogavička je v kolektivni slovenski zavesti malone sveta knjiga. Toda prav zaradi njenega čustvenega statusa se avtor novega prevoda hočeš nočeš poda na minsko polje. Bolj ko so bralci čustveno navezani na besedilo, manj so pripravljeni sprejemati nove različice.«
Med starim in novim
Ker ima lik Pike Nogavičke v slovenskem prostoru dolgo besedilno in likovno tradicijo, je bilo, kot pojasnjuje prevajalka, ponekod treba skleniti kompromis med zavezanostjo nekdanjim bralcem in ljubiteljem knjige ter avtorju in izvirniku.
Tako je bilo za ohranitev ilustracij Marlenke Stupica besedilo na mestih, kjer so opisana Pikina oblačila, treba prirediti, ker se ilustracije ne ujemajo popolnoma z izvirnim opisom: v izvirniku nosi Pika modro obleko z rdečimi krpami ter eno črno in eno rjavo nogavico, na ilustracijah pa ima rumeno obleko ter progasto in črno nogavico.
Prevajalka je v novem prevodu obdržala uveljavljena poimenovanja glavnih oseb, saj so v slovenskem prevodu tako rekoč ponarodela (Pika Nogavička, oče Evrazij, Tomaž in Anica Žirovnik, gospod Ficko, vila Čiračara). Nekatera imena pa so v nasprotju s prejšnjim prevodom ostala v izvirni obliki – prej otok Taka-Tuka je v poslovenjenem zapisu zdaj otok Kurekuredut.
Pika uporablja tudi številne nenavadne in zabavne izraze. Nekatere si izmisli sama, nekateri pa so popačenke besed, ki si jih je težje zapomniti. Tako je poštevanka v novem prevodu postala »poštekanka«, »raziskovalec« »iskar«, »stranh« je ostal kar izvorni »spunk«, tabletke »pregelk« pa so po novem »vrvrti«.
Pravzaprav niti ni pomembno, ali boste s svojimi otroki posegli po starem prevodu iz domače knjižnice ali novem – pomembno je le, da boste s Piko Nogavičko uživali ob njenih brezčasnih dogodivščinah.
