Črna popevka Wisławe Szymborske
Radost pisanja, knjiga zbranih pesmi Nobelove nagrajenke Wisławe Szymborske, je posvetna biblija našega časa.
Wisława Szymborska (1923–2012) je objavila v svojem življenju nekaj manj kot 350 pesmi v skupaj dvanajstih pesniških zbirkah.
»Odkar je leta 1996 prejela Nobelovo nagrado za književnost, je postajala vse bolj prepoznavna tudi v mednarodnem kontekstu, njene pesmi pa so prevedli v več kot 40 jezikov,« je v spremni besedi h knjigi zbranih pesmi Radost pisanja zapisala prevajalka Jana Unuk.
Odkritje neizdane zbirke
Jana Unuk, prevajalka pesmi tudi v pesničini četrti knjigi v slovenščini, pa v Radosti pisanja izpostavlja tudi posebnost te nove izdaje, ki nosi ime po eni od pesničinih zbirk.
Knjiga Radost pisanja v nasprotju s prejšnjimi izdajami vsebuje skoraj vse objavljene pesmi Wisławe Szymborske. Vanjo je vključena tudi pesničina t. i. »neizdana zbirka«. Pesnica jo je nameravala izdati pod naslovom Pesmi ali Šivanje zastave (po eni od pesmi, prvič objavljeni leta 1949), a do izdaje ni prišlo. Po odkritju te zbirke v zapuščini so na Poljskem izdali to zbirko leta 2014 pod naslovom Črna popevka, pod istim naslovom je objavljena tudi v tej knjigi.
Prvi pesničini modernistični začetki
»Črna popevka,« pojasnjuje Jana Unuk v spremni besedi, »nam ne razkriva le pesničine zgodnje faze in razvoja njene značilne poetike, ampak nam tudi odstre vpogled v njeno vojno poezijo, za katero je bilo vseskozi znano, da jo je pisala, tako kot tudi drugi pesniki njene generacije, ki je odraščala med vojno, vendar so se besedila pesmi, razsutih po povojnem tisku, pojavljala samo sporadično.
Gre za estetsko zanimivo modernistično zbirko, za katero je Włodek ocenjeval, da bi bila eden izmed »najzanimivejših literarnih debijev tik po vojni«. Adam Włodek, pesnik, urednik in prevajalec, je bil med letoma 1948 in 1954 pesničin mož, s katerim je ostala kljub ločitvi v dobrih odnosih vse življenje.
Nenavadna usoda Črne popevke
V zvezi s t. i. »neizdano zbirko« zapiše Jana Unuk še nekaj zanimivih podrobnosti. »V tem sestavu so zbirko našli v pesničini zapuščini, vendar pesmi ni shranila sama, ampak jih je iz različnih časopisov ponovno zbral Adam Włodek, da jih je Szymborski podaril leta 1970 ob 25. obletnici njenega prvega literarnega nastopa in njunega poznanstva.«
Danes ni znano, zakaj ta prva zbirka pravzaprav ni izšla, gotovo pa je, da je pozneje pesnica ni hotela izdati in da je v izbore vključevala največ pet pesmi iz nje, torej manj kot iz obeh zbirk iz časa stalinizma.
Pesmi v zbirki so iz obdobja 1944–1948. Večina jih je od marca 1945 do januarja 1949 izšla v časopisih, Črna popevka in Odhod iz kina sta prvič izšli v Izbranih pesmih leta 1964, nekatere pa so se sploh ohranile samo v tipkopisu ali rokopisu.
