Željko Kozinc (1939) je bil svoj pretežni delovni vek novinar: za različne časopise in revije je napisal na tisoče reportaž, glos, intervjujev in komentarjev, bil je na številnih poteh po Jugoslaviji in svetu.
Osem let je bil tudi poklicni scenarist televizijskih dram in dokumentarcev ter celovečernih in kratkih filmov.
Upokojen kot urednik za publicistiko pri Delu je še naprej pisal in potoval, objavljal romane, pesniške zbirke in publicistične knjige.
Trasiral je Slovensko pisateljsko pot. Prehodil in opisal je blizu sedemsto poti in krajev v slovenskem etničnem prostoru. Njegovih devet knjig iz izletniške serije Lep dan kliče je doseglo naklado blizu štirideset tisoč izvodov.
Za scenarije je bil večkrat nagrajen na jugoslovanskih filmskih festivalih, za film Christophorus je na festivalu človekovih pravic v Strasbourgu dobil prvo nagrado ter za nadaljevanko Julius Kugy avstrijsko državno nagrado. Za dva romana (Pridite po Rembrandta in Visoki tujec) je bil v ožjem izboru za nagrado kresnik.
Ukvarja se tudi s slikarstvom in fotografijo.
