Niko Grafenauer (1940), pesnik, esejist in prevajalec, je vsestranski ustvarjalec za otroke in odrasle.
Leta 1969 je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je bil več let svobodni književnik. Od leta 1973 do 1995 je bil urednik leposlovja za otroke pri založbi Mladinska knjiga. Bil je glavni urednik revije Problemi in časopisa Ampak ter eden od soustanoviteljev založbe Nova revija in do upokojitve leta 2002 tudi njen direktor in glavni urednik. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja je deloval v civilnih gibanjih za osamosvojitev in priznanje Slovenije. Od leta 2009 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Iz začetnega, umirjeno modernističnega pesništva (Večer pred prazniki, 1962) se je razvijal v idejno radikalnejšo smer in postal eden glavnih predstavnikov slovenskega pesniškega modernizma (osrednje zbirke: Stiska jezika, Palimpsesti, Štukature). Izdal je več pesniških zbirk za otroke in mladino (Pedenjped, Skrivnost , Kaj je na koncu sveta …). Uredil je več izborov otroških pesmi, med katerimi izstopa antologija Sončnica na rami.
Piše tudi eseje, literarne kritike in študije ter za mladino še radijske igre in prozo. Njegova dela so prevedena v več tujih jezikov.
Prevaja predvsem iz nemškega jezika (dela H. M. Enzensbergerja, G. Benna, F. Hölderlina, R. M. Rilkeja).
Foto: Saša Kovačič
Niko Grafenauer o nastanku Pedenjpeda
V Dobrih zgodbah preberite še pogovor z avtorjem: Za poezijo je bistven paradoks
