Vsi se rodimo majhni, rastemo, odraščamo in se sčasoma staramo. Kaj se pri tem dogaja v našem telesu?
Tvoje telo je kot veliko mesto, v katerem gradbeniki nikoli ne počivajo. Sestavljeno je iz milijard drobnih celic, ki se delijo in stare sproti zamenjujejo z novimi. Nekatere se obnovijo bliskovito: celice v črevesju se zamenjajo že v nekaj dneh, rdeče krvničke približno vsake štiri mesece. Druge, kot je večina živčnih celic v možganih, pa ostanejo s teboj vse življenje. Ko smo otroci, telo raste in se hitro spreminja. Tudi pozneje se obnavlja, vendar z leti vse počasneje. Zato sčasoma opazimo spremembe na koži, laseh, mišicah in drugod.
Staranje se ne zgodi čez noč – poteka počasi in pri vsakem človeku nekoliko drugače.
Ura v celicah
Poglej svoje vezalke. Na koncu imajo majhne plastične kapice, ki preprečujejo, da bi se razcefrale. Nekaj podobnega imajo tudi naše celice. Na koncih kromosomov, kjer je zapisan načrt za celotno telo, so zaščitne kapice, telomere. Vsakič, ko se celica razdeli, se telomere malo skrajšajo. Ko postanejo prekratke, se celica neha deliti. Zato jim znanstveniki včasih rečejo kar »ura v celicah«. To je seveda poenostavljena slika. Na staranje vpliva še veliko drugih procesov, ki jih znanstveniki pridno raziskujejo in vsako leto odkrijejo kaj novega.
Zakaj babice in dedki osivijo in dobijo gube?
V koreninah las živijo posebne celice, ki izdelujejo barvilo melanin. Prav to barvilo daje lasem rjavo, črno, rdečo ali svetlo barvo. S starostjo je teh celic vse manj in izdelajo vse manj barvila, zato lasje počasi posivijo ali celo pobelijo. Gube nastanejo, ker koža sčasoma izdela manj kolagena. Kolagen je beljakovina, ki daje koži moč in prožnost. Ko ga je manj, koža postane tanjša in manj napeta. Gube okoli oči so zemljevid vseh nasmehov, ki smo jih podarili svetu. Tudi mišice in kosti se z leti spreminjajo in postanejo nekoliko šibkejše.
Gibanje v starejših letih je še posebej pomembno.
Starost prinaša tudi darila
Staranje ni le izguba. Starejši ljudje imajo nekaj, česar ne moremo kupiti v nobeni trgovini: izkušnje. Videli so veliko sveta, doživeli nešteto zgodb in se naučili, kako rešiti marsikatero težavo. Zato so babice in dedki pogosto najboljši pripovedovalci, znajo potrpežljivo poslušati in vedno najdejo čas za igro. In še ena dobra novica: možgani se lahko učijo vse življenje. Ustvarjajo nove povezave, tudi ko imamo že sive lase. Marsikdo se šele pri sedemdesetih nauči igrati klavir, govoriti nov jezik ali pošiljati sporočila vnukom po telefonu.
Kako lahko ostanemo dolgo vitalni?
Na to, kako se staramo, vplivajo geni, ki smo jih podedovali, pa tudi naše vsakdanje navade. In te lahko izbiramo sami. Telesu in možganom lahko pomagaš, da dolgo ostanejo v dobri formi, če:
- se veliko gibaš, tečeš, plešeš in igraš na prostem,
- dovolj spiš, saj se telo med spanjem obnavlja,
- ješ pestro hrano z veliko zelenjave, sadja in oreščkov
- se pogosto smeješ in družiš s prijatelji in družino,
- ostaneš radoveden in se rad učiš novih stvari.
Naše celice imajo celo svojo ekipo za pospravljanje. Poškodovane in odslužene dele razgradijo, iz njih pa naredijo nove gradnike, podobno kot bi iz starih kock zgradili nov grad. Ta proces se imenuje avtofagija, za njegovo odkritje pa je znanstvenik Yoshinori Ohsumi leta 2016 prejel Nobelovo nagrado.
Zakaj ljudje ne živimo večno?
Poglej drevo jeseni. Njegovi listi porumenijo, porjavijo in počasi odpadejo. Spomladi pa na istih vejah zrastejo novi, sveži in zeleni. Tako je v naravi, pri rastlinah, živalih in ljudeh. Vsako življenje ima svoj začetek in konec. Prav zato je vsak dan, ki ga preživimo s tistimi, ki jih imamo radi, tako dragocen. Ko nekoga, ki ga imamo radi, ni več z nami, ne izgine povsem. Ostane v naših spominih, v zgodbah, ki nam jih je pripovedoval, v receptu za najboljše palačinke, v pesmi, ki nas jo je naučil, in v nasmehu, ki smo ga morda podedovali prav po njem. 1. novembra prižgemo svečke in se spomnimo vseh, ki so bili del naše družine.
Zanimivosti o staranju
- Grenlandski morski pes lahko po ocenah znanstvenikov živi več stoletij.
- Drobna meduza Turritopsis dohrnii se lahko iz odrasle oblike vrne v mlajšo. Pravijo ji »nesmrtna meduza«, čeprav ni zares neuničljiva.
- Galapaške orjaške želve lahko dočakajo več kot 150 let.
- Islandska školjka, ki so jo poimenovali Ming, je bila stara približno 507 let.
- Najstarejša oseba z zanesljivo dokumentirano starostjo je živela 122 let.
Staranje je pot, po kateri hodimo vsi. Vsak dan, ko se gibamo, smejimo, učimo in imamo radi, v svojo zgodbo zapišemo novo lepo poglavje. In tisti, ki jih ni več z nami, ostanejo v našem srcu, v zgodbah in spominih, ki jih nosimo naprej.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
