Gabriel García Márquez je kolumbijski pisatelj.
Gabriel García Márquez (1927–2014) je kolumbijski pisatelj, ki je odraščal z dedkom in mamo v majhnem mestu na severu Kolumbije, med gorami in Karibskim morjem. Študij na jezuitskem kolegiju je zaradi novinarskega dela prekinil. Ko je bil kot novinar leta 1954 poslan v Rim, je vse do svoje smrti ostal v prostovoljnem izgnanstvu.
Živel je v Parizu, New Yorku, Barceloni in Mehiki.
Poleg leposlovja je pisal še novinarske članke in filmske scenarije. Literarna kritika ga opredeljuje kot magičnega realista, njegove knjige – Ljubezen v času kolere, Dvanajst potohodnikov, General v svojem blodnjaku, Kronika napovedane smrti … — pa so cenjene tako med literarnimi teoretiki kot med bralci.
Njegovo najuspešnejše delo, znameniti roman Sto let samote (1967), je bil prodan v več kot 10 milijonih izvodov. Márquez je lavreat neštetih literarnih nagrad, leta 1982 pa je prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo.
