Revija Gea
Izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za radovedne bralce vseh starosti in za vso družino.
Gea spodbuja vseživljenjsko radovednost
| Starost: | Za vso družino od starejših osnovnošolcev naprej |
| Obseg: | 76 strani |
| Izhaja: | Vsako prvo sredo v mesecu |
| Edicije: | Na leto izide 12 številk |
Aktualno in globalno
Prinaša aktualne naravoslovne in družboslovne teme z vsega sveta.
Razumljivo in tehtno
Poljudno predstavlja znanost in tehnologijo, tudi v intervjujih s slovenskimi znanstevniki.
Idealna za popotnike
Ponuja ideje za družinske izlete in potovanja, odlične potopise ter intervjuje.
Avtorsko in strokovno
Vrhunski avtorji z različnih področij pritegnejo bralce različnih starosti.
Revijo Gea bere cela družina
Vir informacij za mlade
Gea je polna raznolikih in preverjenih informacij ter odličnega slikovnega gradiva.
Podarite si zakladnico zgodb
Ko se življenje umiri in imamo končno čas zase, je Gea zakladnica zgodb o svetu, življenju, naravi in nas sami.
Vir navdiha za popotnike
V reviji Gea so objavljeni vrhunski potopisi, v njej najdete poglobljene predstavitve najrazličnejših kotičkov sveta.
V majski številki ne spreglejte
Živalski internet
Povezovanje podatkov o gibanju živali v internetno omrežje, ki bi bilo na voljo znanstveni skupnosti po vsem svetu, bi lahko učinkovito uporabljali v številne namene: od napovedovanja potresov do zaščite podvodnih pašnikov za milijone morskih organizmov.
Upanje stran od doma
Čas je, da vlade in pravni organi uredijo pravni status podnebnih beguncev in priznajo, da so ogrožene njihove (človekove) pravice. Prav tako jim je treba priznati smrtonosno grožnjo, s katero se soočajo, tudi če nevarnosti, ki jih povzročajo podnebne spremembe, niso vedno tako neposredne kot nevarnosti, s katerimi se soočajo begunci, ki bežijo pred vojno.
Nas bodo zdravili roboti?
Umetna inteligenca v medicini že danes igra pomembno vlogo in vse kaže, da je pred njo svetla prihodnost. Kljub nekolikšnemu odporu in strahu do njenega prehitrega in predvsem preobsežnega uvajanja morda ni odveč poudariti, da je v zdravstvo vstopila že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Digitalna umetnost
Nova računalniška orodja so povsem spremenila koordinate našega bivanja, definirajo naš obstoj, zato tudi sodobna umetniška dela sledijo digitalnim tehnologijam, v njih iščejo navdih in z njimi celo tekmujejo. Digitalna umetnost se je razvijala skupaj z napredkom računalniške tehnologije in postala pomemben del sodobne umetniške krajine.
Rimljani so živeli podobno kot mi
Dr. Jure Krajšek: »Poslikave iz Celeje so večinoma enakovredne tistim iz Pompejev, obdelave materialov, priprava ometov in podlag za poslikave pa so celo bolj kvalitetne. Za časa Rimljanov zgrajena kanalizacija v južnem delu mestnega jedra v Celju še danes služi svojemu namenu.«
Humanist, alpinist in učitelj
Letos mineva 250 let od rojstva Valentina Staniča, človeka številnih talentov, neskončne energije, entuziazma in intelektualne radovednosti, ki je v svojih 73 letih življenja pustil pomembne sledi na področju slovenskega narodnega prebujenja, alpinizma, šolstva, gospodarstva, človekoljubja, skrbi za gluhe in živali ter splošnega napredka v družbi.
Kako imeti vse
Leta 2012 so v Istanbulu organizirali prvi bienale oblikovanja in za temo bienala izbrali nepopolnost. Zrasla je na zelniku tedanjega direktorja oblikovalskega muzeja v Londonu, Dejana Sudjića, sina jugoslovanskih emigrantov. Nekateri vodiči Istanbulu pripenjajo pridevnik svetovljanski, drugi kaotičen. Na eni strani kipi od bogastva, na drugi od bede. Živimo v svetu, ki se duši v predmetih, tistih, ki jih imamo, tistih, ki jih nimamo, in tistih, ki bi jih radi imeli; ampak nekoč bomo imeli vse!
Tradicija in pustolovščina
Kirgizija je dežela, ustvarjena za ljubitelje dolgih in slikovitih pohodov po neskončnih pogorjih, soteskah, kanjonih, planotah, dolinah.. Mesta se sicer hitro razvijajo, podeželje pa je še marsikje zamrznjeno v času. Med tradicionalnimi jurtami, številnimi čredami drobnice in goveda ter pastirji na konjih le kak prašen in obtolčen avto ter njegov lastnik s pametnim telefonom v roki opozarjata, da tudi v te kraje vstopajo sodobni trendi.
Z morja v hribe
»Še nikoli nisem bil gor, pa že vse življenje živim pod njo,« se je najini nameri, da se povzpneva na Osoršćico, čudil lastnik apartmaja, v katerem smo bivali. »Ne razumem, zakaj Slovenci tako radi rinete gor,« je še dodal v odgovor na najin skrajno začudeni pogled, ki je pomenil samo eno: Kako je mogoče, da se v 40, 50 letih nikoli ne povzpneš na hrib, pod katerim živiš?
Po Krasu z mislijo na Kosovela
Ste vedeli, da letos mineva 120 let od rojstva Srečka Kosovela? Največji pesnik Krasa je umrl pri komaj 22 letih, a je do takrat napisal okrog tisoč pesmi in za sabo pustil ogromno zapuščino, ki jo še danes radi prebiramo. Naj omenimo, da je občina Sežana na pesnikov rojstni dan 18. marca letos prvič praznovala svoj kulturni praznik, a pestro dogajanje se bo ob 120. obletnici Kosovelovega rojstva z najrazličnejšimi dogodki pravzaprav nadaljevalo vse do konca maja.
