Rokopisni zakladi

Iz srednjeveške rokopisne delavnice

Pred očmi bralca se zvrstijo številni rokopisniki. Ob nazornih razlagah izvemo, kako so nastajala knjižna dela, kako so pripravljali pergamentne pole, črnilo, barvila – ne glede na to, ali se je delo odvijalo v samostanski delavnici ali v mestnem ateljeju.

Črnilo

Snovi za vranje črne tinte so kupovali na Bližnjem vzhodu, a niso bile poceni. Pripravljali pa so jih tudi iz dostopnih surovin, npr. iz bukovih šišk. Iz tega obdobja je znanih približno 300 receptov za izdelavo tinte

Barvila

Za poslikave so potrebovali barvne substance: nekatere so bile iz zemljin in kamnin, druge so bile organskega porekla. Iz semen sončnic so dobili odtenke rožnate in vijolično rdeče barve, zeleno so stisnili iz peteršilja …

Zlato in srebro

Zlato in srebro so v okraševanju rokopisov uporabljali bodisi kot lističe, ki so jih položili na izbrana mesta, bodisi so prašne drobce kovin z vezivom spremenili v tekočino, s katero so pisali.

Grafični listi

Kot redkost izstopa list v testeninskem tisku. Samo 200 odtisov na svetu je narejenih v tej zahtevni tehniki!

Knjižne vezave

Tudi platnice so skrivale presenečenja.

• Prostor za križec ‒ edini znani srednjeveški primerek iz slovenskih zbirk, ki tvori skupaj z nabožnimi besedili zaokroženo celoto.
• Usnjerez ‒ redka in zahtevna tehnika okraševanja: na sprednji platnici sta v usnje izdelani iniciala M in letnica.
• Igralno polje backgammon.

Dragocenosti pod platnicami

Vsak rokopis, prvotisk, fragment spremljajo številni podatki in izsledki raziskav.

Poimenovanje in oznaka spomenika; lastništvo, okolje in čas nastanka, dodatni podatki o sestavu, inicialah in drugem okrasju, slogu, pisavi in tehničnih lastnostih; podatki o prepisovalcih, slikarjih; širša zgodovinska slika.

Iniciale - umetnost začetnih črk

O času nastanka govorijo posebnosti dekoracije in detajli kaligrafske iniciale ipd., ki zrcalijo ustaljeno rabo različnih risarskih in slikarskih prvin.

Žanrske iskrice

Ko obrnemo zadnji list, se s spodnjega roba zazre v nas eden od rokopisnih mojstrov, ki je okoli 1180 delal v Stični. Zadovoljno je dvignil roko, v kateri drži zvezan kodeks, kot bi hotel reči: »Le poglejte, kakšen mojster sem!«

Razpoloženje, ujeto v risbi

Iz ovalnega polja iniciale se reži histrionski obraz – usta so razposajeno raztegnjena v tako širok nasmeh, koliko je le mogoče. Ob strani pa je sloka mladeniška oseba sholarja, ki je prav nasprotnega razpoloženja od burkeža v iniciali in otožno poveša pogled.

Ikonografski poudarki - avtoričina odkritja v svetovnem merilu

Marijino kronanje ni naslikano v skladu s tradicijo. Prej se je v skladu z njenim čaščenjem obračala proti gledalcu. V prikazanem prizoru se je motiv kronanja pomensko obogatil: Marija se obrača h Kristusu v prošnji, naj bo milosten. Na pomenski ravni sta simbolnega pomena tudi njena »postaranost«, ki odseva Božjo modrost. Še več: močne povečave tega detajla so razkrile, da je imela sprva svetle lase, ki so jih naknadno (po naročilu) pokrili s sivimi nanosi.

Iz Auerspergove zapuščine na dražbo v tujini in domov

Molitvenik škofa Žige Lamberga je večkrat zamenjal lastnika. Leta 1982 je z velikim delom Auerspergove knjižne zapuščine prišel na dražbo v avkcijsko hišo Sotheby’s, po dražbi leta 2014 pa v münchenski antikvariat. Leta 2015 se je po več stoletjih srečno vrnil v Ljubljano.

Razkošje tehničnih detajlov in drugih zanimivosti

Ob posameznih spomenikih izvemo, zakaj naslikani motivi presevajo skozi pergamentne folije, zakaj so se mojstri odločali za različne kakovosti zlata, kakšne so iniciale v brokatirani tehniki in drugo …

Zunanji videz in notranje skrivnosti

Na policah srednjeveških knjižnic so ležale knjige, oblečene v preproste, trpežne vezave: platnice, pogosto iz lesenih deščic, so bile po večini prekrite z usnjem, s kovinskimi gumbi na vogalih, s trakastimi zapirali, marsikdaj tudi okrašene s pečatniki. Zelo redke so imele dragocene platnice: taki so bili rokopisi, ki so bili protokolarna darila ob ustanovitvi samostana ali škofije, ob obisku vladarja … O rokopisih iz naših krajev, ki bi imeli platnice okovane s srebrnimi in zlatimi okrasi, prevleke iz bizantinskega brokata ali svile in na njih z biseri izvezen okras, ne vemo ničesar. Ni pa izključeno, da so rokopisi v dragocenih vezavah vendarle bili v cerkvenih zakladnicah in plemiški posesti. Z lepimi žametastimi platnicami pa se je lahko pohvalil v več pogledih dragoceni Brevir škofa Žige Lamberga.