Izbrane dragocenosti

Romanski rokopisi iz Stične

Nekaj teh rokopisov je v slovenskih zbirkah, nekaj v tujini. Po svoji kakovosti pa se lahko merijo z rokopisi po preostali Evropi. Njihov slikarski okras je delo različnih knjižnih slikarjev in vsak se predstavlja s svojim slogom: Bernard, Engilbert, Salzburški mojster, Mojster dolgodlanastih listov, Mojster trobljastih listov, Izidorjev mojster, Bernardov mojster in Gregorjev mojster.

Naslovnico rokopisa je zasnoval Bernard. Okvir iz pahljačastih, palmetnih in trikotnih listov je kot odprta omara. Vlogo knjižnih polic so prevzele črte, na katerih stojijo črke namesto knjig. Zapisana so imena avtoritet, na katera se je skliceval: Origenes. Ambrosius. Hylarius. Iohannes Crisostomus.

Prav v tem rokopisu se je mnogostranski rokopisnik Bernard razkril kot odličen kaligraf in knjižni slikar. Posebej lepi so veliki listi, ki imajo notranjo dlan pokrito z bisernim vzorcem in v eni svojih največjih in najlepših inicial, B(ernardus Castellione Burgundiæ oppido), je na sredino polja umestil listno fantazijo iz velikih listov, ki se pahljačasto razprejo iz sredinskega gumba.

V zlatem siju

Rokopisniki in slikarski mojstri so uporabili pri svojem delu precej zlata. Zlate črke razsvetljujejo ozadje, slikarske iniciale, še posebej zlati lističi v ozadju inicial, okraski in kapljice v viticah vzbujajo med drugim vtis dragocenosti in bogastva. Učinek svetlobe ima posebno izpovedno moč.

Na tej upodobitvi se svetloba ozadja presloji z njegovim žarkastim obstretom na svetlozelenem ozadju.

V prizoru oznanjenja je z zlato tinto napisan nadangelov pozdrav ave gratia plena na traku, ki se je z njegove roke razvil ob spodnjem robu. Okoli Gabrijela in Marije sijejo zlati žarki in se prekrivajo, ko pršijo v več smeri.

»Zlatarska« dela v slikarski tehniki«

Pogled pritegnejo slikarske iniciale z geometriziranimi, brokatnimi in drugačnimi vzorci. Ker so brsti in lističi vedno izpisani z zlato tinto, učinkujejo kot velika zlatarska dela. Mojster Aurhaym je nekajkrat uporabil poseben trik, ki širi polje slikarskega okrasa: vitica in listi se opletajo palice ob iniciali in se na koncu razcvetejo v fantazijski cvet. V tem okrasu je pokazal Aurhaym poseben slog, ki odraža poteze dunajske in praške umetnosti.

Zanimivosti v slikarskem razkošju

Iniciala z antropomorfnim zmajem

Okoli 1400 so v skladu s kartuzijansko glasbeno liturgijo napisali dva graduala, ki sta dobila prostor v knjižnici Frančiškanskega samostana. Nekaj inicial je v prav takem slogu, kot jih vidimo v rokopisih za Žičko kartuzijo. To so predvsem nitasti izrastki z lističi in cvetlicami na konceh, medtem ko je ljubeznivo užaljeni zmaj ukročeno bitje, kakršnega bi videli tudi v heraldični simboliki cesarja Sigismunda Luksemburžana, soproga kraljice Barbare Celjske.

Dragoceni fragmenti

Fragmenti so preostanki rokopisov in tako edino pričevanje o njihovem obstoju. Gašper Žitnik, ljubljanski župan, učeni mož in visok uradnik dunajskega dvora je kupil pravno delo z lepim slikarskim okrasom Mojstra Mihaela. Med cvetlično-listne veje so posedli muzikanti, opica in medved, saj sta bila »domača« na marsikaterem dvoru, ker sta znala s svojimi umetnijami zabavati.

Tiskarstvo

Mojstri iluminatorji in mojstri črne umetnosti

15. stoletje so zaznamovali izjemni mojstri črne umetnosti od Johannesa Gutenberga, Johannesa Fusta in Petra Schöfferja v Mainzu, Johannesa Bämlerja v Augsburgu, Antona Kobergerja v Nürnbergu, pomembna tiskarska središča so bila tudi v Regensburgu, v Benetkah in Firencah.

Anton Koberger iz Nürnberga je približno v treh desetletjih natisnil najmanj 230 različnih knjig. V njegovi delavnici so se proslavili trije po imenu neznani mojstri: Kobergerjev palmetni mojster, Kobergerjev mojster nitastih vitic in Kobergerjev mojster z zvitki.

Izjemna zbirka upravno-pravnih del in grbov

Monografija vsebuje poleg del z nabožno vsebino tudi dela upravno-pravnega značaja (statute, bratovščinske knjige, knjige sodnikov, grbovne knjige, plemiške diplome itd.) in iluminirane listine, ki so pogosto manjkali v tovrstnih pregledih knjižnega slikarstva, vendar v nobenem pogledu ne zaostajajo za estetiko tovrstnega slikarstva v Evropi. So pomembni dokumenti zgodovine, pravnega razvoju dežel in zrcalo politične moči.

Statut odlikuje veliko posebnosti. Tako je npr. standardno besedo statuimus nadomestilo 41 glagolov. Začetne črke vsakega predpisa v prvi knjigi so dale akrostih Milost Svetega Duha (v latinščini). Na vzhodnojadranski obali ne poznamo podobne oblike iz tega časa.

Posebnost je heraldično zasnovana iniciala D(omine clamavi). Na spodnjem polju je grb grofov Celjskih z zidno krono na vrhu, na zgornjem polju pa so rdeče-bele vodoravne črte luksemburškega, Sigismundovega grba. Iniciala izpričuje povezanost hiše Celjskih z Luksemburžani oz. poroko med kraljico Barbaro in cesarjem Sigismundom. Gre za majhno, a pomembno inicialo. Treba jo je šteti kot znamenje vladarske prisotnosti s politično in moralno vlogo, povedano v jeziku srednjeveške aristokracije: »Kjer je moja podoba, tam sem jaz.«

Angel je upodobljen z grboma dežele Kranjske in mesta Kranj. Naročnik rokopisa bi bil lahko kateri od bližnjih plemičev, kdo od tedaj močnih gospodov Brdskih, imovit župnik Matija Operta, lahko pa bi šlo tudi za kolektivno naročilo.

Iluminirane grbovne listine so svojevrsten fenomen.

Izražajo monarhično delovanje oziroma cilje vladarja/vladarjev in nosijo politični pomen.

V knjižnem slikarstvu ne manjka upodobitev grbov. Kot dragocena stvaritev s prepisovalčevim kaligrafskim znanjem izstopa prav ta listina. Na sredini je pustil prosto polje za sliko izboljšanega kranjskega deželnega grba, ki je delo odličnega slikarja na habsburškem dvoru. Zgodovinski razlogi za nastanek listine so bili tehtni, saj je bil v ozadju boj za dediščino med bratoma, cesarjem Friderikom III. In Albrechtom VI.

Iz knjižnic znanih Slovencev

V knjigi prebiramo tudi zanimive zgodbe o nastanku, pomenu in usodi rokopisih, ki so bili v lasti znanih Slovencev: škofa, humanista in svetovljana Žige Lamberga, slovenskega razsvetljenca in mecena barona Žige Zoisa in ljubljanskega škofa in protireformatorja Tomaža Hrena ...

Iz knjižnice barona Žige Zoisa
 

Iz knjižnice Tomaža Hrena

Biblija kot spravno darilo. Knjiga, lep in slikarsko bogat rokopis z več tisoč inicialami, je bila najprej v lasti Turjačanov. Leta 1614 pa jo je baron Herbard Auersperg podaril ljubljanskemu škofu Hrenu in se tako simbolno uklonil njegovi protireformacijski politiki. Dejanje je podčrtal s prirejenim citatom iz 119. psalma (Tvoja beseda je svetilka mojim nogam ... – verz 105), ki ga lahko preberemo pod grbom, na naslednji strani pa je zapisana odločitev o daritvi.