Dijana Matković, Zakaj ne pišem
Vabljeni v Kino Šiška na predstavitev knjige ter glasbo in vizualije Kern & Messec.
Pisateljica, prevajalka in urednica Dijana Matković se po objavi literarnega prvenca, zbirke kratke proze V imenu očeta, vrača v Kino Šiška.
Po skoraj desetletnem razmaku ni nenavadno, da ima druga knjiga naslov Zakaj ne pišem in govori o preprekah, ki tistim “od spodaj” onemogočajo ustvarjanje in eksistenco.
Esejistični roman odpira teme, o katerih se je pri nas skoraj prepovedano pogovarjati: ekonomsko-socialna neenakost in razred, ki nas pogojujeta tako družbeno kot psihološko, pa tudi problemi priseljenstva, identitetnih politik, pomanjkanja stanovanjskih rešitev in s tem možnosti preživetja. Izhodi so, piše in živi avtorica, v povezovanju: tako v poskusih grajenja političnih skupnosti kot v prijateljskem kreativnem srečevanju, kakršen bo ta nastop.
O romanu in družbi se bo pogovarjala z urednikom knjige Aljošo Harlamovim, v izmenjavo pa želi vstopiti tudi z občinstvom.
Pogovoru bo sledil krajši glasbeni nastop glasbenika Tadeja Kerna z besedili Dijane Matković in vizualijami umetnice Vesne Messec. Mlad umetniški par se bo javnosti tako predstavil prvič. Kern je kot obetaven producent in glasbenik z izjemnim glasovnim izrazom ter – kot urednik svetovno uspešne založbe Trash Gang – dodobra seznanjen z glasbenimi trendi. Tem trendom se zoperstavlja z lastnim poetičnim glasom, odkritim do ranljivosti, s čimer poslušalca nemudoma pritegne nase. Vesna Messec, s Kernom tudi intimno povezana, se izpopolnjuje v ilustraciji in ga bo spremljala z mehkimi, prelivajočimi se podobami.
Pričakujemo lahko intimno, a navzven odprto prijateljsko atmosfero, “skupnost budnih, skupnost ranjenih”, saj “ni mogoče biti buden in nepoškodovan hkrati”, kot v Zakaj ne pišem pravi Dijana Matković.
Vstop prost v zameno za doplačilo Kulturnega evra (2 EUR).
Organizacija: Cankarjeva založba in Kino Šiška
Avtofikcijski, esejistični roman s prizori iz avtoričinega življenja, ki so močno prepleteni z družbeno in literarno refleksijo, pripoveduje o silnicah, ki tistim od spodaj onemogočajo eksistenco in ustvarjanje.