Vadba za boljše življenje

Spomnim se občutka miru po »sveči«. Občutka, da se mi ne mudi, da je vse točno tako, kot mora biti. Opojen občutek, ki sem si ga želela vedno znova. Sploh z vsem nemirom, ki me je takrat poganjal. Potem se je dogajalo Življenje in prostor za redno vadbo se je krčil in izginjal ... Dokler nisem zabredla in si iz čustvenih stisk pomagala z redno, disciplinirano vadbo telesnih položajev.

Ves čas sem iskala učitelje in jih naposled našla. Znanje sem nabirala, kjer sem ga lahko dosegla, dokler me ni prijateljica pred več kot 15 leti prosila, da bi jo učila jogo. Pa bom, sem potrdila, še preden sem zares razmislila o zadevi. In se je začelo – seveda poučevanje ni enako vadbi in postalo mi je jasno, da o tem nimam pojma in da se moram še učiti.

Nekaj je pretehtalo – v hipu, ko se znajdem pred učenci, se počutim kot riba v vodi. Občutek je podoben prihodu domov. Mislim, da je že moja profesorica telesne vzgoje v srednji šoli opazila te težnje, saj sem večkrat vodila ogrevanje s posebnimi plesnimi vajami. (Gospa Kokovnik, hvala za zaupanje.)

Pot me je vodila od učitelja do učitelja, dokler ni­sem poskusila joge po metodi iyengar. To je bilo to. Takoj sem vedela, da je to daleč najbolj inteligentna, poglobljena in varna vadba. Prepričalo me je predvsem to, da so imeli učitelji odgovore na vprašanja, kot na primer: Zakaj ravno ta položaj, kaj se zgodi v telesu ali zakaj tako in ne drugače? Moje piflarsko srce je bilo prevzeto in od takrat naprej bije za jogo iyengar. Izobražujem se po vsem svetu, predvsem pa pri učiteljih, ki redno obiskujejo Slovenijo.

Večinoma poučujem ženske. To se je zgodilo nekako samo od sebe. Ampak že davno sem opazila, da se ženske lahko povežemo med sabo tudi zato, ker se nam nekako dogajajo enake stvari – menstruacija, glavoboli, nosečnosti, porodi, menopavze, sitni otroci, neubogljivi možje ...

Knjigo Joga za ženske sem napisala z mislijo na svoje učenke. Želela sem jim dati nekaj nadvse uporabnega pa hkrati prepričljivega in življenjskega. Nisem želela ostati samo na poimenovanju položajev in njihovi predstavitvi, pomembno se mi je zdelo pokazati, kako si lahko z njimi pomagamo. Kako lahko joga postane orodje za spopadanje z življenjskimi pastmi in izzivi.

Želim povedati, da so vsi motivi, zaradi katerih začnemo vaditi jogo, legitimni. Ni nujno, da vas žene želja po razsvetljenju. Tudi če si želite lepo obliko­vano zadnjico (po štiridesetem :-)) ali vitek pas, samo da ste motivirani za začetek. To vse so namreč stranski učinki – telo postane prožno in močno, povečata se koncentracija, kapaciteta pljuč, dvigne se samozavest in občutljivost za potrebe lastnega telesa in duše.

Vem, da jogiji pogosto mahamo z ezoteričnimi izrazi; sama se temu rada izognem v velikem loku. Joga je tudi znanost (poleg umetnosti in filozofije) in prvih nekaj let se s tem vidikom ne ukvarjamo. Pustimo ji, da optimizira delovanje telesnih sistemov, da umiri um, da olajša življenje. Občutek miru je opojen in vas bo vodil dlje in globlje, če mu boste pustile.

Ko jogo vadimo ženske, moramo vedeti tole:

• med menstruacijo počivamo oziroma vadimo posebne položaje, ki telesa ne izčrpavajo in ne izsušijo (to počne menstruacija),
• jogo vadimo progresivno, postopno in natančno,
• rednost je še bolj pomembna kot intenzivnost,
• poiščemo učitelja, ki ve, kaj dela,
• vadimo veliko inverzij (torej asan, kjer je glava nižje od srca).

Joga je sistem, zgrajen iz osmih delov. Vseh osem delov spoznavamo in vadimo hkrati, res pa so v začetku v ospredju asane, telesni položaji. Sistem je zgrajen tako, da asane spoznavamo in vadimo postopno, najprej stoječe, potem sedeče, zasuke, predklone, inverzije, zaklone. Vsaka od asan ima določene lastnosti, prednosti in koristi, in na pod­lagi teh jo uvrstimo v domače zaporedje. V knjigi je precej uporabnih zaporedij, ki sem jih za lažjo uporabo poimenovala.

Vadba joge doma je velik korak. Verjemite, vem, kako težko je to. Z vsem, kar nam polni vsakdan, še posebej ženskam. Mislim, da bi morali ženske, ki nam uspe izrezati čas zase, nagraditi. Na srečo so učinki redne vadbe tako veličastni, da to postane sčasoma tako nujno kot tudi veliko lažje. Telo zahteva vadbo. In z redno vadbo postane tudi volja le mišica, ki jo krepimo.

Pranajama je vadba dihalnih tehnik z namenom učinkovitega razporejanja energije po telesu. S tem, ko usmerjamo, nadzorujemo in manipuliramo dih, njegovo dolžino, globino, gostoto, discipliniramo um. (V resnici tudi z vadbo telesnih položajev discipliniramo um. S tem ko pozornost vselej in vedno znova usmerjamo v telo in v tukaj in zdaj, vadba postane čuječa, čuječnostna in na koncu, ko pozornost ne niha več, meditativna.) Za vadbo pranajame potrebujemo določeno zrelost in stabilnost živčnega sistema, kar spet dosežemo najprej z redno vadbo asan ... Pa smo spet na začetku.