Njegovo veličanstvo telo

Naše telo je izredno zanimivo, vendar se je včasih težko prebiti čez goro suhoparnih podatkov, po katerih imamo tako težko glavo, da knjigo raje kar odložimo. Bill Bryson, avtor svetovne uspešnice Kratka zgodovina skoraj vsega, pa je z novo knjigo Človeško telo, ki je na voljo tudi v ilustrirani različici, znanost približal širši javnosti. Neverjetne količine znanstvenih podatkov mu je uspelo narediti prebavljive in zanimive, saj njegovo pisanje odlikuje napet in humoren način pripovedovanja. 
 

Človeško telo je veličastno in presenetljivo

Bill Bryson se je odločil, da mora o človeškem telesu izvedeti več, ko je po naključju ugotovil, da se je rodil samo z eno ledvico namesto dvema in da to niti ni redko. Sledil je svoji radovednosti in na enem mestu zbral neverjetno količino znanja.

V knjigi Človeško telo nas popelje na čudovito popotovanje po vseh delih našega fizičnega ustroja in nam ob tem poda tudi marsikatero presenetljivo (in na trenutke tudi rahlo ogabno) dejstvo. V svoji napeti in duhoviti pripovedi nam poleg osupljivih podatkov dodatno postreže še z dosežki in zmotami številnih učenjakov, ki so prispevali k medicinski znanosti. 

Koliko »stane« človek?

Avtor prične s ceno surovin, ki jih potrebujemo, da zgradimo človeka (namig: nismo tako poceni). Sprehodi se skozi našo kožo in lase in nadaljuje z mikrobi, ki poseljujejo vsak milimeter našega telesa in brez katerih ne bi niti obstajali.

V našem telesu imamo približno trideset bilijonov človeških celic ter od trideset do petdeset bilijonov bakterijskih celic. Če gledamo z genetske plati, pa imamo v sebi okoli 20.000 lastnih genov ter do kakih 20 milijonov bakterijskih genov. S stališča genov smo torej 99 % bakterijski in manj od enega % človeški.

Med trupli v secirnici

Naslednja postaja je secirnica, kjer so tokrat pod drobnogledom mišice in kosti. V družbi strokovnjakov se avtor sprehodi mimo razpadajočih trupel in nam ob tem razodene neverjetne informacije. Tako na primer izvemo, da so kosti pravzaprav živo tkivo, ki se ob rednem telesnem naprezanju večajo in so močnejše od armiranega betona.

Skupaj tehtajo le devet kilogramov, vendar zdržijo do tono pritiska. In ne samo to – v naših kosteh se tvorijo tudi hormoni, na primer osteokalcin, ki uravnava koncentracijo glukoze, krepi moško plodnost ter vpliva na razpoloženje in delovanje spomina. Zdrave kosti so tako pomembne za delovanje celotnega telesa. 

Tisti kromosomi …

Se še spomnite kromosomov X in Y iz šolskih let? Bryson simpatično predstavi zgodovino kromosomov, za katera smo šele pred 30 leti natančno ugotovili, kako določata spol. Kromosom Y je res zanimiva zadevica, saj ima le 70 genov (nekateri drugi kromosomi jih imajo do 2000) ter se že 160 milijonov let krči in naj bi v prihodnosti čisto izginil.

To ne pomeni, da moških ne bo več, saj se bodo spolne lastnosti verjetno preselile na drug kromosom. Zaenkrat je to še vseeno nekaj milijonov let daleč.

Ženske pa so zaklad človeških mitohondrijev (celičnih organelov za energijo). Le matere namreč prenesejo mitohondrijsko informacijo naprej na naslednje rodove, kar pomeni, da jih veliko izumre, saj morajo matere imeti hčere, da se njeni mitohondriji prenašajo naprej. Zaradi tega krčenja so se človeški mitohondriji tako skrčili, da naj bi mi vsi bili potomci ene same mitohondrijske prednice, t. i. »mitohondrijske Eve«, ki naj bi pred približno 200.000 leti živela v Afriki. 
 

Spolnost ni enostavna

O kromosomih in mitohondrijih med spolnostjo najbrž ne razmišljamo, zanimiv pa je podatek, da (vsaj v Veliki Britaniji) spolni odnos povprečno traja devet minut, če pa je vključena predigra in slačenje, pa okoli petindvajset minut.

Ste mogoče vedeli, da je vidni del ščegetavčka pri ženskah le njegov vrh in da preostala dela segata dober decimeter na obeh straneh nožnice ter da imajo moški obmodek, tanko cevko, zvito v mošnjo, ki je dolg kar 12 metrov? V njem zorijo semenčice. Pa naj še kdo reče, da je spolnost enostavna.