Vreme se spreminja tako iz kraja v kraj kot iz ure v uro. Včasih je lepo in brez oblačka na nebu, drugič oblačno in deževno. Lahko ga spremljajo številni pojavi – od vetra, bliskanja in strel do čudovite mavrice.
Ne da se ga kupiti
Vreme je zanimivo, pa tudi močno vpliva na naše življenje. Čeprav živimo v času računalnikov, pametnih telefonov in umetne inteligence, še vedno določa, kaj bomo oblekli, ali bo piknik uspel ali ne in ali se bomo lahko sankali na bližnjem hribu. Vremena se ne da kupiti ali spremeniti po naših željah. Nanj se moramo pripraviti in zato je dobro vedeti, kaj ga oblikuje in kako ga lahko napovemo za prihodnje dni.
Kako nastane?
Vreme je živahno dogajanje v ozračju, ki ga poganja energija Sonca, usmerja pa ga vrtenje Zemlje. Za vse, kar se dogaja v ozračju, je krivo Sonce. Sonce ne segreva Zemlje enakomerno in ekvator prejme več sončne energije kot severni in južni pol. Ker se narava vedno trudi vzpostaviti ravnovesje, želi toploto z ekvatorja prenesti proti poloma, hladen zrak s polov pa proti ekvatorju. Vreme je rezultat neprekinjenega mešanja zraka.
Glavne sestavine vremenske »juhe«
Za vremenske pojave je najpomembnejša temperatura. Toplejši zrak se razteza, postane lažji in se dviga. Hladnejši zrak je gostejši, težji in se spušča. Za nastanek vetra in premikanje vremena je pomemben zračni tlak, ki je teža zračnega stolpca nad nami. Ko je tlak nizek, na primer ko je nad nami ciklon, se zrak dviga. Ko se dviga, se hladi in nastanejo oblaki in dež. Nizek tlak pomeni nestabilno, slabo vreme, visok palepo jasno vreme. Takrat se zrak spušča, segreva in suši – oblaki izginejo.
Ker se planet ves čas vrti, vetrovi ne morejo pihati naravnost, ampak morajo delati zavoje. Pri nas na severni polovici Zemlje zato vetrovi pogosto premikajo zrak z zahoda proti vzhodu.
Tretja bistvena sestavina vremena je vlaga. To je vodna para v zraku, ki je nevidna, a je ključna za nastanek vseh oblakov in padavin. Padavine lahko padejo iz oblakov, lahko pa nastanejo pri tleh, kot na primer rosa ali poledica.
Nevihtni kralj oblakov: kumulonimbus!
Čeprav so oblaki videti kot bele tančice ali ogromni kosi vate, to sploh niso! Visoko na nebu je zelo zelo mrzlo in zato se tam nevidna para spremeni v drobne vodne kapljice. Oblaki so narejeni iz milijonov drobcenih kapljic vode ali celo ledenih kristalčkov.
Kumulusi so tisti beli, puhasti oblaki, ki imajo ravno dno in zgornji del kot cvetača. Sporočajo nam, da bo dan sončen in prijeten za igro na prostem.
Stratus ni prav nič puhast, ampak se razteza čez celotno nebo kot velika, siva in pusta odeja.
Cirusi so zelo tanki, črtasti in nežni, kot bi nekdo s čopičem narisal bele črte po modrem nebu. So zelo visoko, kjer je tako mrzlo, da so narejeni iz čistega ledu.
Ob nevihti nastane največji in najvišji med vsemi oblaki. Zaradi vročine se vzpenja navzgor in zraste v ogromno nevihtno goro, visoko tudi 10 kilometrov, pravimo ji kumulonimbus. Na vrhu se razširi kot nakovalo in prinaša nalive, bliske, grmenje, sunke vetra in včasih točo.
Kako nastane vremenska napoved?
- Najprej moramo vedeti, kakšno je vreme prav zdaj. Tisoče vremenskih postaj na tleh, ladje na morju, vremenski baloni visoko v zraku in sateliti v vesolju hkrati izmerijo temperaturo, veter, tlak in vlažnost.
- Vsi ti milijoni izmerjenih številk se pošljejo v velike in izjemno zmogljive superračunalnike. Ti izračunajo fizikalno-matematične enačbe in narišejo, kam se bodo oblaki in vetrovi premaknili v naslednjih dneh. Nato izračune pregleda izkušeni meteorolog. Ker pozna gore, doline in posebnosti naših krajev, še dodatno izboljša in popravi računalniško sliko.
- Na koncu zrišejo preproste zemljevide s sončki, oblaki in dežnimi kapljicami, ki jih vidiš na televiziji, v časopisu ali na telefonu.
Napoved za danes ali jutri je skoraj vedno točna, napoved za 7 ali 10 dni naprej pa je veliko težja, saj lahko drobna sprememba vetra v nekaj dneh popolnoma spremeni vreme.
Zanimivosti
- Sončna svetloba je sestavljena iz vseh barv mavrice, pomešanih skupaj. Modra se najhitreje odbija od enega delčka zraka do drugega ter se razprši po celotnem nebu. Zato je nebo podnevi videti modro.
- Včasih opaziš belo črto, ki jo letalo pusti za sabo. To ni dim ali kemija! To je oblak, ki nastane, ko vroča para iz letalskega motorja pride v stik z ledeno mrzlim zrakom visoko na nebu.
- En sam puhast oblak tehta kot približno 100 odraslih slonov!
- Zakaj potem oblak ne pade na tla? Skrivnost je v tem, da je teža razdeljena na milijarde čisto drobnih kapljic vode. Te kapljice so tako majhne in lahke, da jih topel zrak, ki se dviga s tal, neprestano drži pokonci.
- Dežna kaplja sploh ni oblikovana kot solza, kot jo pogosto rišemo. Med padanjem skozi zrak se od spodaj splošči in je v resnici videti kot hlebček kruha.
- V Sloveniji imamo svoje posebne vetrove. Na Primorskem poznamo burjo – hladen zrak z Nanosa zdrvi proti toplejšemu morju tako hitro, da lahko odnaša strešnike in prevrača kamione.
- Tudi megla je kot oblak sestavljena iz drobnih kapljic. Nastane pa pri tleh, ko se ta dovolj ohladijo.
