Presenetljivi gozdovi

Proizvajajo kisik, ki ga dihamo vsa živa bitja, zato jim rečemo tudi pljuča našega planeta. So naši varuhi – varujejo tla, ščitijo nas pred plazovi in vetrovi, blažijo vročino ter zadržujejo vodo. Pomembno vplivajo na naše dobro počutje in so prostor za raziskovanje, igro ter pustolovščine. So tudi vir hrane, zdravil in lesa.

Bogastvo vrst

Gozdovi dajejo dom več kot 80 odstotkom kopenskih vrst živali in rastlin, v njih najdemo 60.000 različnih drevesnih vrst. Gozd pa niso le drevesa! Na tleh se razraščajo mahovi, glive in praproti, ki skupaj ustvarjajo pestro gozdno preprogo. Glive razgrajujejo mrtve dele dreves in vračajo snovi nazaj v tla, kar omogoča rast novih rastlin. Mahovi ščitijo tla in so pomembno zavetje za mnoga bitja. V vsakem delu gozda najdemo zanimive živali. V duplih v deblih in krošnjah živijo in gnezdijo veverice, ptice in žuželke. Mlade poganjke dreves v naših gozdovih rade obgrizejo srne in jeleni. Polhi, gozdne miši in voluharice se hranijo s plodovi, najraje z žirom. Glavni plenilci volk, ris in medved pa odstranjujejo predvsem bolne in stare živali. Vse je povezano v veliki gozdni krog.

Slovenski gozdovi

V Sloveniji si vedno blizu gozdov, saj pokrivajo skoraj 60 odstotkov države. V njih raste več kot 70 različnih vrst dreves. Več kot polovica je listavcev: bukev, hrast, javor, kostanj in drugi. Preostalo so iglavci, med katerimi prevladujejo smreka, jelka, bor in macesen. V gozdovih najpogosteje opazimo bukev, ki je prava mati slovenskih gozdov. Bohoti se s široko svetlo zeleno krošnjo in močnim deblom s sivo gladko skorjo. Zaradi uporabnega lesa so v gozdu priljubljeni iglavci, predvsem smreka. Njen les se uporablja za gradnjo, izdelavo oken in vrat ter pohištva.

Gozd in podnebne spremembe

Naš planet ogrožajo podnebne spremembe. Ozračje se segreva, količine padavin močno nihajo, ujme, ki povzročajo veliko škodo, so vedno pogostejše. Gozdovi so v boju proti podnebnim spremembam naši zavezniki. Ko drevesa rastejo, odvzemajo ogljik iz zraka in ga shranijo v debla, veje, liste in korenine. Brez gozdov bi veliko ogljika ostalo v zraku kot ogljikov dioksid, ki je glavni krivec za segrevanje ozračja. Gozdovi tako delujejo kot skladišča ogljika in pomagajo uravnavati podnebje.

Skrb za gozdove

Spremenjeno podnebje vpliva na naše gozdove. Poskrbeti moramo, da bodo v dobri formi –  zdravi in močni, da se bodo lahko prilagodili podnebnim spremembam in zagotavljali vse svoje junaške vloge. Varujmo jih, da ostanejo varno zatočišče za vse gozdne prijatelje in ohranijo svojo čarobnost. Zanje moramo skrbeti vsi – gozdarji, lastniki gozdov in seveda mi, obiskovalci.

Ali veš?

Odrasla bukev v enem letu proizvede dovolj kisika za 10 ljudi.
Drevo za 1 kg suhega lesa iz ozračja porabi 1,8 kg ogljikovega dioksida (CO2).
Polovica teže lesenega dela drevesa je ogljik, ki ga je rastoče drevo odvzelo iz ozračja in ga skladišči v sebi.
Najvišje drevo v Sloveniji je 61,8 metra visoka Sgermova smreka na Pohorju.

Gozdna učilnica

• Rast in starost dreves lahko spremljamo na štoru posekanega drevesa s štetjem letnic (kolobarjev). Temni in svetli kolobar skupaj pomenita eno leto. Preštej, koliko je staro drevo. Širše so letnice, bolj vlažno leto je bilo, ožje letnice pa pomenijo manjšo rast v sušnih letih. Na podlagi letnic lahko sklepamo, kaj se je z drevesom in tudi podnebjem dogajalo v preteklosti.
• Ob mednarodnem dnevu gozdov se odpravi v bližnji gozd. Zapri oči in prisluhni divjemu vrvežu ptic in šelestenju vetra. Kaj še lahko slišiš? Opaziš sledi gozdnih živali v blatu?

Slovarček

Ogljikov dioksid: plin, ki nastaja pri dihanju živih bitij in gorenju. Njegova kemijska formula je CO2.
Ogljik: sestavni element vseh živih bitij. Njegov kemijski simbol je C.
Ponori ogljika: vežejo ogljikov dioksid iz ozračja (več, kot ga oddajajo). So skladišča ogljika. Največji ponori na Zemlji so oceani, tla in gozdovi. V Sloveniji so najpomembnejši ponori gozdovi.

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >