Njihov dom je v jugovzhodnih delih ZDA, a jih najdemo skoraj povsod po svetu, kjer so postale ena najbolj razširjenih vrst želv. Sem spadajo tri podvrste: rdečevratka, rumenovratka in cumberlandska sklednica.
Videz
Popisane sklednice imajo sploščen ovalni oklep, ki je pri mladičih zelenkast z rumenimi vzorci, pri odraslih pa pogosto potemni in postane olivno zelen ali skoraj črn. Rumenovratke imajo rumene lise na straneh glave in po vratu, rdečevratke pa rdeč madež za vsakim očesom – po njem so tudi dobile ime. Cumberlandske sklednice imajo ožje rumene črte na glavi in temnejši oklep.
Samice so večje
Samice vseh podvrst zrastejo večje od samcev. Pri rumenovratkah in rdečevratkah lahko zrastejo 30–33 cm (celo 40 cm), samci pa navadno le do 20 cm. Cumberlandske samice dosežejo dolžino okoli 21 cm. Samci imajo daljše prednje kremplje in daljši rep, kar jim pomaga pri parjenju. Oklep jim daje zaščito, vendar ga ne uporabljajo kot ščit – pred plenilci raje pobegnejo v vodo. Njihova stopala imajo plavalno kožico, kar jim omogoča hitro plavanje, obenem pa lahko hodijo po kopnem.
Vedenje
Popisane sklednice so aktivne podnevi, ponoči pa počivajo na dnu vode ali med rastlinjem. Pogosto jih lahko opazimo, kako se sončijo na skalah ali deblih. V naravi so vsejede, vendar se prehrana spreminja z njihovo starostjo. Mladiči raje jedo živalsko hrano – žuželke, ličinke, manjše ribe, paglavce, odrasli pa pretežno rastlinsko: vodne rastline, alge in odmrle organske snovi. Pozimi, ko temperatura vode pade pod 10 °C, se zakopljejo v blatno dno in močno upočasnijo dihanje, srčni utrip ter presnovo.
Pozimi lahko preživijo tudi več mesecev brez hrane in z zelo malo kisika.
Razmnoževanje
Razmnoževalna sezona se začne zgodaj spomladi, ko se temperatura dvigne nad 15 °C. Samci začnejo dvoriti samicam z značilnim vedenjem: pred njihovo glavo hitro mahajo s podaljšanimi kremplji, da bi pritegnili pozornost. Če je samica pripravljena, sledi parjenje v vodi. Po oploditvi samica poišče primerno peščeno ali blatno območje na kopnem, kjer z zadnjimi nogami izkoplje gnezdo. Vanj odloži od 2 do 30 jajc, odvisno od velikosti, podvrste in starosti. Ena samica lahko odloži več legel v eni sezoni – celo do pet.
Mladički
Inkubacija jajc traja 2 do 3 mesece. Spol mladičev je odvisen od temperature med inkubacijo: pri nižji se razvijejo samčki, pri višji samice. Ko se mladički izležejo, so dolgi le nekaj centimetrov in imajo še zelo mehek oklep. Takoj se usmerijo proti vodi, kjer se začne njihovo nevarno življenje. Čeprav ima ena samica lahko več deset potomcev na leto, jih zelo malo preživi. Tisti, ki jim uspe, v naravi lahko živijo 20–30 let.
V ujetništvu, kjer imajo dostop do ustrezne prehrane in UV-svetlobe, lahko živijo tudi več kot 40 let.
Posebnosti
Popisane sklednice so zelo prilagodljive, hitro zrastejo in zasedejo gnezdišča lokalnih želv. So tudi zelo odporne proti boleznim in prilagodljive na raznolike podnebne razmere. V Evropi se razmnožujejo predvsem v južnih delih, a preživijo tudi v zmernem podnebju, če imajo dostop do globlje vode za prezimovanje.
Zelo pomembno je , da nas ne izpuščamo v naravo!
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
