Ohranimo vode
22. marec 2022 so razglasili za svetovni dan vode.
Na ta dan se še posebej zamislimo nad vrednostjo vode, ki jo vsi potrebujemo za življenje.
Seveda pa se moramo o njeni nepotrebni uporabi in onesnaževanju spomniti vsakokrat, ko nam nekoristno odteka v odtok.
Beseda »ohraniti« lahko pomeni več stvari. Ohraniti moramo čistočo vode, da v rekah, jezerih in morju niso raztopljene škodljive ali strupene snovi in da po njih ne plavajo drugi grdi odpadki, tudi če niso strupeni. Ohraniti moramo tudi pravo količino vode, da je imamo dovolj, ne pa preveč, da nam ne zaliva kleti ali celo odnese avto ali hišo. Ohraniti moramo tudi lastništvo nad vodo, čeprav se vsakomur zdi, da je voda pač naša skupna last in imamo vsi pravico do njene uporabe.
Ko si zvečer umivaš zobe, si v kozarček natočiš vodo, da z njo splakneš zobno pasto. Pri tem nastane sto vprašanj. Ali je voda po umivanju zob še takšna, kot je bila? Kam je ta zamazana voda odtekla? Ali si kaj vode »porabil« ali si je odplaknil natančno toliko, kot je je bilo? Kaj je naredila tam, kamor je odtekla? Ali se bo kdaj vrnila? Ali jo je mogoče popolnoma očistiti? Čigava sploh je ta voda?
Čistoča vode
je v današnjem času vse večji problem in je odvisna od vseh prebivalcev sveta. Čeprav je vode na planetu veliko, je večina slane, le malo pa je sladke in čisto majhen del sladke vode je primeren za pitje. Če bi imel tri sode z vso svetovno vodo, bi bilo v prvem 100 litrov morske vode, v drugem 3 litre sladke vode in v tretjem 1 liter pitne vode. Zato moramo biti s pitno vodo posebno previdni in preudarni. Pri vsakem umivanju in vsaki uporabi vode se namreč pitna voda onesnaži in je ne moremo več uporabljati za pitje. V vodo z lahkoto vnesemo nečistoče, zelo težko pa jih odstranimo.
Ko po risanju z vodenimi barvicami očistimo čopič, se voda obarva in zamaže. Kako bi sedaj to barvo s čopiča odstranili tudi iz vode? Nekatere nečistoče lahko odstranijo v čistilnih napravah, nekaterih pa ne. Takšne se potem stekajo po rekah v morja in se v njih nabirajo. Ribe s takšno vodo niso zadovoljne – pogosto se zgodi, da tudi poginejo.
Zato moramo paziti, kaj zlivamo v naše odtoke. Ti so namenjeni samo snovem, ki jih običajno uporabljamo v gospodinjstvu, in odplakam iz stranišča. A tovarne pogosto zamažejo vodo z drugimi snovmi, ki so včasih celo strupene. Nekdaj so vse zlivali v reke, danes pa morajo za vsako vrsto odpadka uporabiti ustrezno čistilno napravo.
Sonce je čistilna naprava
Najboljša čistilna naprava je seveda Sonce. Zaradi njega voda izhlapeva in se očisti primesi. Vodne molekule so dovolj lahke, da se dvignejo proti nebu, primesi pa navadno ostanejo na dnu. Ampak – še vedno nekje ostanejo! Na Zemlji pač nobenega atoma snovi ne moremo ustvariti in nobenega uničiti! Lahko jih le povezujemo in ločujemo med seboj.
Količina vode
na planetu se ne spreminja, saj nam je nič ne uide v vesolje. Včasih se spremeni v led, včasih izhlapi in odleti v nebo, a ne daleč in ne za vedno. Vrne se na površino Zemlje in tako stalno kroži. Težava pa sta dve: včasih je je preveč, včasih premalo, poleg tega pa je v nekaterih krajih stalno primanjkuje, drugod pa povzroča strahotne poplave.
Temu se ne moremo povsem izogniti, lahko pa se nekoliko pripravimo. Naredimo kotanje, v katere se med dežjem zliva deževnica, to pa ob suši uporabimo za zalivanje. Takšna umetna jezera imajo v številnih državah, posebno tam, kjer imajo z vodo hujše težave. Tudi jezovi za elektrarnami opravljajo podobno nalogo: shranijo vodo, ko je reka obilna, uporabljajo pa jo ob suši.
V Sloveniji
imamo srečo, da je vode nekako ravno prav. Včasih se utrga kak oblak in dež zalije kleti, podvoze, garaže, a to se zgodi redko. V nekaterih državah imajo dolgotrajne poplave, ki odnašajo cele vasi, uničujejo ceste in železnice in seveda vse, kar raste na poljih. Žal ob takih razmerah umre tudi mnogo ljudi.
Drugod jih pesti trajna suša, zaradi nje pa se rastline posušijo in ne obrodijo. Zato vlada lakota in revščina. Prebivalci pijejo nečisto vodo iz luž in majhnih jezerc, zaradi nje pogosto zbolijo. V nekaterih krajih gradijo dolge vodovode, po katerih voda teče od tam, kjer je je veliko, tja, kjer je primanjkuje. Takšne vodovode so uporabljali že Rimljani, da so vodo iz okolice pripeljali v mesta. Imenovali so jih akvedukti in najbolj zanimivi so kamniti obokani mostovi čez doline, po katerih pa ni tekla cesta, ampak sveža voda.
Lastništvo nad vodo
se nam je od nekdaj zdelo povsem samoumevno. Čigave pa so reke, če so nastale iz dežja, ki je padel na vse nas in ni nikogaršnja last? Prav gotovo so last vseh prebivalcev države. To velja tudi za jezera in morje pa tudi za podtalno vodo, ki jo črpamo za pitje in umivanje. A svet je pač tak, da si nekdo, ki ima malo več denarja, hoče kupiti in prilastiti tudi vodo.
Paziti moramo tudi na to, da se to ne uresniči. Res je, da vodovodnim podjetjem plačujemo za oskrbo z vodo, a ta denar je namenjen za črpalke, cevi, filtre in vso drugo opremo. Seveda pa tudi za skrbne in marljive delavce, ki skrbijo za to, da nam iz pipe priteče čista, bistra in zdrava voda.
Koliko vode porabiš?
Številni ljudje porabijo mnogo več vode, kot je potrebujejo, drugi pa stalno živijo v strašnem pomanjkanju. Zato je prav, da z vodo delamo skrbno in varčno. Obstaja veliko preprostih načinov, da zmanjšaš porabo vode. S tem prispevaš k čistoči voda, prihraniš denar in ohraniš vodo za naslednje generacije na planetu. Tri muhe na en mah!
18 načinov, da zmanjšaš porabo vode in svoj vodni odtis
1. Ne dovoli, da voda nekoristno teče naravnost v odtok. Ko si umivaš zobe, si vodo natoči v kozarček. Če voda eno minuto teče iz pipe, je v odtok odteče 12 litrov! Toliko je ena oseba v nekaterih državah porabi v enem dnevu.
2. Med prhanjem se najprej zmoči, zapri vodo, nanesi šampon ali milo in šele potem spet odpri vodo.
3. Zbiraj deževnico in jo uporabi za zalivanje vrta.
4. Če opaziš puščajočo pipo ali straniščno školjko, takoj opozori na to odrasle.
5. Uporabljaj čistila, šampone in mila, ki se v naravi razgradijo. Pri čiščenju stranišč, prh in umivalnikov uporabljaj čim manj kemikalij. Te v čistilnih napravah povzročajo težave.
6. Pri vsakem splakovanju stranišča porabimo 6 litrov pitne vode. Je to res nujno?
7. Pri kopanju v kadi porabiš več vode kot pri prhanju, če seveda ne stojiš pod prho celo večnost. Prhanje naj traja do 3 minute!
8. V pranje daj samo res umazano obleko. S pranjem oblačil počakajte, da se jih nabere za poln pralni stroj.
9. Večina oblačil za pranje ne potrebuje vroče vode, zato čim bolj zmanjšaj temperaturo pranja.
10. Poleti je bolje imeti steklenico vode v hladilniku kot pa čakati, da iz pipe priteče dovolj hladna.
11. Vzemi toliko hrane, kot je boš pojedel. Hrana je največji »porabnik« vode, še posebej meso. Na poti od sejanja rastlin, zalivanja polj in čiščenja hrane se porabi ogromno vode.
12. Vsi izdelki, ki jih naredijo v tovarnah, med izdelavo potrebujejo ogromno vode. Ta voda ne izgine, se pa onesnaži in delno onesnažena vrne v naravo. Izbiraj izdelke, ki jih zares potrebuješ in ki bodo dolgo uporabni – tudi če so nekoliko dražji. S tem zmanjšaš svoj vodni odtis.
13. V stranišče in odtoke ne zlivaj olja. Naoljene ali mastne posode najprej očisti s papirjem. Tako preprečiš, da bi se odtoki zamašili, obenem pa olajšaš delo čistilni napravi.
14. Če posodo pomivaš pod tekočo vodo, porabiš veliko več vode, kot če jo natočiš v pomivalno korito.
15. Pomivanje posode v pomivalnem stroju je učinkovitejše od ročnega pomivanja, a le če je stroj dovolj napolnjen.
16. Če imaš vrt, ga zalivaj zgodaj zjutraj. Tako zmanjšaš izhlapevanje vode zaradi sonca in vetra.
17. Na vrt nasadi domače rastline, ki niso občutljive za sušo. Razporedi jih glede na njihovo potrebo po vodi.
18. O ohranjanju vode se pogovarjaj s prijatelji, sošolci, člani tvoje družine in s sosedi.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
Naročniki na dom prejmete 15% popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.
