O poljubljanju

Pri poljubljanju naj bi se aktiviralo okoli 30 obraznih mišic, torej je to prava obrazna aerobika. Sproščajo se hormoni, ki so povezani z občutenjem sreče, užitka, povezovanja in zmanjševanjem stresa.

Ne nazadnje, pri poljubljanju si izmenjujemo najrazličnejše bakterije in s tem krepimo imunski sistem. Ampak, iskreno, med poljubljanjem skoraj nihče ne razmišlja o teh rečeh. Kar predstavljajte si romantični film, v katerem bi princ na belem konju rekel: »Zdaj pa potelovadiva z žvekalno mišico« ali bi princesa dahnila: »Nekam prehlajena sem, bom vzela en poljub.« V resnici se poljubljamo predvsem zato, ker je to prijetno. In ker s tem izražamo, da nam je nekdo všeč in si želimo njegove bližine.

S kom

Prvi pogoj za dober poljub je torej občutek privlačnosti in naklonjenosti. Lahko se sicer poljubljamo s kom, ki se je naključno znašel v naši bližini in se strinjal, da si bo z nami delil nekaj streptokokov in serotonina, ampak pravi, čarobni poljub, ob katerem začutiš metuljčke v trebuhu, se lahko zgodi samo med dvema, ki sta vsaj malo zaljubljena (drug v drugega, se razume).

Povsem normalno je, da smo pred prvim poljubom nekoliko živčni – in mogoče bo pomagalo, če veste, da je skoraj zagotovo živčen tudi tisti, ki ga boste poljubili.

Običajno živčnost izgine kmalu zatem, ko se ustnice staknejo (ker v igro vstopijo hormoni sreče in povezovanja), in preplavi nas prijetna toplina. Če smo si poljuba želeli in smo nanj pripravljeni, je potem samo še fino. Drobni spodrsljaji, če se že zgodijo, pa padejo v hormonsko morje in utonejo v pozabo.

Kako

Strah pred prvim poljubom je povezan tudi s skrbjo, da ne bomo vedeli, kaj sploh početi. Kam naj damo roke? Kako močno se moramo pritisniti ob ustnice? A lahko vmes dihamo? In kaj natančno naj počnemo z jezikom? Če si to skušamo plastično predstavljati, se vsa stvar lahko zdi kar malce grozljiva. Kdor je vsaj malo nagnjen k paničarjenju, namreč v tem prej vidi napad slinaste hobotnice kot kaj prijetnega, recimo lizanje sladoleda.

Ampak ravno to je osnovni problem: pri poljubljanju ne smemo preveč razmišljati, temveč se mu moramo preprosto prepustiti.

Roke potem kot po čudežu same od sebe vedo, kam naj se namestijo (skušajmo pa jim preprečiti, da bi že prvič divje grabile vsepovprek); pritisk na ustnice je ravno pravšnji in dihanje gre avtomatično (ja, skozi nos, če le nismo totalno prehlajeni). In jezik? Ne vem, ali obstaja kakšen univerzalen scenarij ali matematična formula, kdaj mora vstopiti v igro, ampak mislim, da se tudi to zgodi kar samodejno. In ne skrbite, zmeraj ve, kaj mora početi – kot kadar ima pred sabo sladoled

Kdaj

Kot ste najbrž že ugotovili, je s poljubljanjem povezanih le malo pravil. Zato tudi starosti, pri kateri se je dovoljeno ali priporočljivo začeti poljubljati, ne boste našli v nobenem pravilniku. Prve cmokce včasih dobimo že v vrtcu. Tisti pravi poljubi, za katere je treba zbrati nekaj več poguma, pa se običajno zgodijo v puberteti: pri nekaterih na začetku najstniških let, pri drugih pa šele pri koncu ali še pozneje.

Vse to je normalno in okej – pomembnejše, kot kdaj začnemo, je namreč, koga cmokamo.

Nima smisla hiteti in potem vse življenje govoriti, da je bil prvi poljub ena čista beda. A tudi če se to zgodi, ni panike – vaja dela mojstra in drugič (ali tretjič ali četrtič) bo zagotovo bolje. Še zlasti je to precej verjetno, če se bomo drugič in tretjič in četrtič poljubljali z istim človekom. Bolj ko smo sproščeni, lepše je.

Kje

Poljubljamo se lahko tako rekoč kjerkoli. Je pa fino, da za prvi poljub izberemo kraj, kjer nam bo prijetno in bomo imeli vsaj nekaj zasebnosti. Poljubljanje je namreč intimno opravilo in prav je, da nam med ustvarjanjem intimne bližine z nekom, ki nam je všeč, pozornosti ne krade še kup drugih reči. Po drugi strani pa tudi ni treba komplicirati: ko se pojavi priložnost, jo zagrabimo. Ker če bomo iskali popoln sončni zahod, osamljeno plažo, park s škržati in plesišče z najljubšo pesmijo, kakršne smo videli v filmih, lahko zamudimo priložnost, ki bi bila idealna za nas.

Ker je v resnici pomembnejše, s kom smo, in ne toliko kje.

Pobuda

In kdo naj da pobudo? Pravzaprav je vseeno. Res bo eden moral zbrati več poguma kot drugi, da bo naredil prvi korak, ampak običajno začutimo, kdaj zrak med dvema toliko zavibrira, da se lahko ta eden nagne k tistemu drugemu. To so tiste stvari, ki jih je nemogoče natančno opredeliti – in so mogoče tudi zaradi tega še toliko bolj čarobne.

Kaj pa potem?

Sicer pa naj velja, da je poljub samo poljub: dotik z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti, kot piše v slovarju slovenskega jezika. In to morajo razumeti vsi, ki se lotijo tega opravila.

Poljub ne pomeni dotikanja, do kamor sežejo roke, niti spolnega odnosa.

Lahko pa je uvod v intenzivnejše dotikanje po intimnejših predelih ali tudi spolni odnos, če se s tem strinjata oba vpletena in sta za to dovolj zrela. Ampak to ni samoumevno niti nujno – pri nobeni starosti. Poljub zadeva izključno ustnice – vse, kar je nižje od njih, pa je že tema za kakšen drug članek.

Članek je bil objavljen v reviji PIL

Pil, revija za najstnike, prinaša zanimivo branje o tegobah odraščanja, glasbi, filmu, športu, zanimivostih iz Slovenije in sveta in še marsikaj.

Več o reviji >

Revija Pil

Naročniki na dom ste deležni 15 % popusta, ob posebnih akcijah pa prejmete še imenitna darila. Spremljajte naše posebne ponudbe!

Naročite še danes