Navadna veverica

Ostri glodači

Živahna veverica z velikimi lesketajočimi se očmi spada v zelo uspešno skupino glodavcev. Glodavcem rastejo zobje vse življenje! Štirje dolgi in ukrivljeni sekalci na sprednjem delu čeljusti se nikoli ne obrabijo, mehkejši zadnji del pa se pri glodanju stalno obrablja. Tako nastane kot dleto oster zob! Vsak teden sekalci zrastejo presenetljivih nekaj milimetrov v dolžino. Če jih veverička ne obrablja, se ji zarinejo v lobanjo. 

Veverici rastejo zobje vse življenje.
 

Vsejedka 

Jedilnik samotarke veverice so običajno lupinasti plodovi, kot so orehi in lešniki, ter semena iglavcev, sadje, korenine in popki; rada liže tudi drevesni sok. Da si popestri jedilnik, pa občasno poje tudi ptičja jajca ali celo ptiče, močerade, polže ter žuželke. Hrano sede drži v sprednjih šapicah in gloda s sekalci. Pri iskanju hrane si pomaga z velikimi uhlji, ki ujamejo najtišje zvoke, čutilnimi brki na smrčku za orientacijo, izostrenim vonjem, odličnim vidom in dobrim spominom.

V prednjih šapicah drži hrano. 
 

Skrivalnice

Dom prijazne veverice so predvsem iglasti gozdovi v Evropi in Aziji. Jeseni je hrane ogromno, zato si skrbna veverička naredi zimsko zalogo. Zime namreč ne prespi! Njen kožušček je pozimi gostejši. Hrano skrije ali zakoplje v gostem grmovju, v drevesna dupla ali pod korenine. Žal marsikdaj tudi pozabi, kam jo je skrila, in takrat lahko pogine od lakote. Lahko pa celo najde hrano svoje sosede. Ko inteligentna živalca čuti, da jo opazujejo drugi, izkoplje jamo drugje, kamor potem skrije hrano.

Zime ne prespi, zato si naredi zalogo hrane.
 

Vsestranski košati rep

Dolgi košati rep navadne veverice je približno enako dolg kot njen trup. Valjasti trup s prelepo rdečkasto, rjavo, sivo ali črno barvo meri skupaj z repom slabe pol metra. Gozdna lepotička je spretna in hitra plezalka ter skakalka v drevesnih krošnjah. Ravnotežje pri skakanju lovi z dolgim repom. Njeni skoki so lahko dolgi tudi pet metrov! Z močnimi in ostrimi krempeljci ter vrtljivimi gležnji na zadnjih nogah se oprime debla in lahko teče gor ali dol po njem. Košati rep jo ponoči tudi pokrije in greje. Rep pa ji služi tudi za komunikacijo z vrstniki.

Košat rep in doooolgi skoki
 

V gnezdu

Mati veverička skoti dvakrat na leto po največ pet mladičev. Mladički so ob rojstvu goli in slepi. Skriti so kot žogica v velikem gnezdu v vrhu krošenj ali votlem deblu. Gnezdo je narejeno iz vejic, notranjost pa je obložena s travo in listjem. Isto gnezdo uporablja veverica kot zimsko zatočišče. 
 

Ali veš?

• Zaradi veliko pozabljenih semen, ki jih veverica zakoplje, pozneje nekatera od teh semen tudi  vzkalijo. S tem veverička pripomore k pogozdovanju.
• Navadna veverica (Sciurus vulgaris) je pri nas zaščitena in lov nanjo ni dovoljen. V Sloveniji jo srečamo po vseh gozdovih in tudi v mestnih parkih.
• V ujetništvu živi največ deset let, v naravi pa v povprečju pet do šest let.