Maja Bajželj: Če se kaj dobrega prime desetih, je vredno!

Radovedni šolarji, ki imajo radi naravo, raziskovanje in pustolovščine, revijo odlično poznajo, saj ima vse več bralcev. Ob njej se učijo, ne da bi vedeli, da se učijo, razmišljajo z lastno glavo in se učijo odgovornosti do sebe, živih bitij in okolja. Ko Maja ne pripravlja vsebin za novo številko revije Moj planet, jo nemara lahko zmotite med čohljanjem mucka Taja ali na tekmovanju v teku za umetno vabo. Pa brez skrbi, za vabo ne teče ona, temveč njen mali angleški hrt Baggio.
 

Kakšne bralce imate pred očmi pri ustvarjanju revije Moj planet? Kaj želite, da v njej najdejo? Na kaj ste pri ustvarjanju najbolj pozorni?

Koncept revije sem ustvarila z mislijo na radovedne otroke, ki jih zanima svet in ki se jim svetijo oči, ko stopijo v stik z naravo. Takšne, ki si upajo potipati rastline in živali, si kdaj umažejo roke in zabredejo v hladen potok. Pa takšne, ki so sočutni in jim je mar za druga živa bitja. Pred seboj imam tudi sebe v rosnih letih, saj imam najlepše spomine ravno na dni, preživete v naravi in z živalmi. Pred očmi imam tudi starše, ki jih včasih otroci spravljajo v zadrego z vprašanji. 
Revija nastaja organsko. Del vsebine so odgovori na vprašanja otrok, del so aktualne teme, del je povezan s šolskimi vsebinami, del prispevajo naši dragoceni avtorji, strokovnjaki ... Kot bogat pisan vrt, na katerem ne veš točno, kaj bo zraslo prihodnje leto, veš pa, da ga obdeluješ z ljubeznijo, zalivaš in se z njim neprestano ukvarjaš.

Pri ustvarjanju revije pazim na več stvari. V prvi vrsti se morajo iz vsake številke otroci veliko naučiti, ne da bi opazili, da se učijo. Izjemno pomembno se mi zdi, da na nevsiljiv način ozaveščamo bralce in jih spodbujamo k večji odgovornosti do sebe, živih bitij in okolja sploh. Da razmišljajo z lastno glavo in se znajo čuditi. Da se ne strinjajo z vsem, da naredijo tudi kaj po svoje. Najpomembnejše pa je, da iz prispevkov veje ljubezen, ne le znanje in strokovnost, ki sta seveda temelj.
 

Katere so najbolj priljubljene vsebine in rubrike v reviji? Kaj mlade bralce in raziskovalce najbolj navduši? 

Na prvem mestu so vsekakor živali in med najbolj priljubljenimi rubrikami je Dr. Vetko. To je kontaktna rubrika, kjer bralci zastavljajo vprašanja veterinarki Maji Stopar, dr. vet. med. Zelo priljubljene so tudi rubrike, kjer pišemo o divjih, ogroženih živalih in ljubljenčkih. Odlična rubrika so tudi Planetovci po svetu, kjer predstavljamo otroke, ki živijo v drugih delih sveta ali v Sloveniji in so povezani s tujimi deželami.

Posebno fante zelo zanima astronomija, vsi pa radi delajo naravoslovne poskuse. Rubrika Varujem moj planet ozavešča otroke o posledicah ravnanja človeka na našem čudovitem planetu, ki kriči na pomoč. Spremembe so nujne in vsak mora začeti pri sebi. Otroci so subtilni in marsikaj razumejo bolje in hitreje kot odrasli. Zelo jih navdušujejo tudi posterji živali in vrhunske fotografije. Vsebine radi obogatimo tudi s hudomušnimi ali šaljivimi ilustracijami. 
Otroci zelo radi pripovedujejo o svojih ljubljenčkih in izkušnjami z njimi. Pomagamo jim graditi odgovoren odnos in jih pomiriti. Med vrsticami jim povemo, da so v redu, da so dragoceni, ne glede na to, ali jim morda v šoli ali doma ne gre vse kot po maslu. Bralci obožujejo tudi stripe, teste, kvize, revija pa jim pride prav pri ustnih nastopih, predstavitvah, izdelavi plakatov …

V času, ko »mularija« vse manj časa preživlja na prostem in vse več za zasloni, ima revija, ki spodbuja ljubezen do narave in raziskovanje, najbrž vse večjo vlogo. Kaj po vašem mnenju revija, kot je Moj planet, zares da otrokom? 

Otrokom da informacije, ki jim pridejo prav tako v življenju kot v šoli. Dobijo spodbudo za opazovanje in raziskovanje. Mnogi starši ne znajo odgovoriti na vprašanja otrok, revija pa jim jih prinese mimogrede. Še vedno se srečujemo z neodgovornim ravnanjem z živalmi, zanemarjanjem, zapuščanjem, slabo nego …, mlade generacije pa bodo, verjamem, delovale odgovorno. Marsikdaj me ujezijo vprašanja otrok, iz katerih je jasno, da so neodgovorni starši, rešitve pa iščejo otroci pri naših strokovnjakih. Po drugi strani jim da revija bogat nabor neumetnostnih besedil, s katerimi krepijo veselje do branja, bogatijo znanje in besedni zaklad ter širijo splošno razgledanost.
 

Revijo Moj planet kot urednica ustvarjate že vrsto let. Kaj je vaše največje zadovoljstvo pri delu? Se spomnite kakšne zanimive prigode, anekdote, odziva bralcev? 

Revijo sem zasnovala pred petnajstimi leti in zelo sem vesela, da se je ob res hudi konkurenci obdržala. Lani je število naročnikov celo znatno zraslo, licenčno, leto mlajšo različico, pa imamo na Hrvaškem. Hec je bil, ko je moj zdaj 16-letni sin v prvem razredu, ko so se v šoli pogovarjali o izumih, dejal: »Moja mami je izumila Moj planet.«
Dušo nam božajo otroci, ki revijo nagovarjajo, kot da je človek, jo hvalijo in se ji izpovedujejo. Zelo so hvaležni, ko jim pomagamo. Večkrat se mi je zgodilo, da so mi ljudje rekli, da me poznajo, pa se ne spomnijo, od kod. Verjetno s fotografije ob uvodniku. (smeh) 

Veliko mi pomeni, če s čimer koli pripomorem k ohranjanju narave, spoštovanju živih bitij in dviganju zavesti. Če se kaj dobrega prime desetih, dvajsetih, petdesetih ali stotih otrok, je vredno! Zelo se me je dotaknilo, ko mi je 14-letni Val z Downovim sindromom povedal, da obožuje revijo in vsako prebere od A do Ž. Vesela sem vsake iskrice v očeh otrok in vsakič, ko zaigra srce vsaj enemu otroku, je trud poplačan. Ni lahko biti sam za vse, a gre, ker svoje delo jemljem kot poslanstvo.
 

Vemo, da ste ljubiteljica živali in narave. Povejte nam kaj o tem, kako sami najraje raziskujete naravo, in nam predstavite svoje hišne ljubljenčke. 

Obožujem vonj po svežem snegu, po pokošeni travi, razburkano morje, napetost pred brstenjem rastlin, veter v laseh, cvetoče travnike in šelestenje jesenskega listja. Iskrenost, ki jo vidim v očeh živali, in njihovo prošnjo: »Ljudje, pustite nas živeti! Tudi me ljubimo svoje mladiče in mladiči svoje starše, kot vi.«

Doma imamo mucka, 10-letnega posvojenega kosmatinca Taja, ki je pravi zgled, kako poskrbeti zase, (smeh) in triletnega malega angleškega hrta oziroma whippeta Baggia, ki me uči brezpogojne ljubezni. Je čudovit kuža, terapevt in najboljši spremljevalec. Je tekač, tekmuje v lure coursingu oziroma teku za umetno vabo in ima odlične rezultate. Sin pa ima samooskrbni akvarij. Srčno pa si želim živeti v eko hišici v naravi brez stresa in hitenja …

Spoznajte revijo Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >