Radovednice
Zanimivo in presenetljivo je opazovati hobotnice, ko naletijo na neznan predmet, novo okolje ali neznano živo bitje. Ne odzovejo se samo nagonsko: novost jih pritegne k opazovanju in raziskovanju. Novi predmet – kot je na primer igračka v akvariju ali izgubljena potapljaška maska – potipajo, obračajo, si ga ogledajo z različnih kotov, ga poskušajo razstaviti ali odpreti … S priseski na lovkah lahko predmet tudi okušajo.
Reševalke problemov
Hobotnice lahko najdejo pot skozi labirinte, odprejo kozarce z navojnim pokrovom in uporabljajo predmete, da pridejo do hrane. Znanstveniki so ugotovili, da imajo razvit dolgoročni spomin: zapomnijo si rešitve in potem pridno vadijo, da so v spretnostih in veščinah še boljše. Pri reševanju problemov jim pomaga tudi odličen vid.
Mojstrice prikrivanja
Telo hobotnice je mehko in ni zavarovano z zaščitnim zunanjim oklepom, zato bi lahko bile lahek plen za morske mesojedce. Rešuje jih sposobnost, da v trenutku prilagodijo obliko telesa, barvo in hrapavost kože, da se v okolju čim bolj prikrijejo. Posnemajo lahko vzorce svetlobe in sence, teksturo in barve morskega dna in celo druga živa bitja.
Mimikrijska hobotnica
neverjetno dobro posnema različne morske živali, na primer strupene morske kače, ribe plamenke, skate, meduze, morske vetrnice. Glede na vrsto grožnje si izbere žival, ki jo bo posnemala. Če jo ogrožajo ribe, ki se izogibajo morskim kačam, posnema morsko kačo. Včasih posnema morski list, ki sicer ni strupen, je pa za določene plenilce manj privlačen: hobotnica prilagodi barvo kože, zloži lovke v ravnino in plava tako, da valovi.
Govorijo s telesom
Mnogi raziskovalci so prepričani, da hobotnice kažejo čustva – da so sposobne izražati zanimanje in navdušenje, vznemirjenost in celo dolgčas. Pri sporazumevanju uporabljajo celotno telo: spreminjajo obliko, prilagodijo držo in odtenek barve kože. Ko se srečajo samci, pogosto potemnijo, da so videti bolj grozeči, pred samicami pa se kažejo v svetlejših odtenkih.
Raziskovalci poročajo, da se posamezne hobotnice razlikujejo po značaju in da imajo različne osebnosti. Razlikujejo se po radovednosti, drznosti, previdnosti, nasilnosti, odločnosti, lenobi, igrivosti, sramežljivosti …
Graditeljice in izumiteljice
Nekatere vrste uporabljajo različne predmete kot gradivo in celo kot orodje. Zbirajo lupinice školjk ali kamenčke, kokosove lupine, celo smeti, odvržene v morje, jih po potrebi prilagodijo in uporabijo kot ščit, del bivališča, zavetje ali kamuflažo, ko jih potrebujejo. Znanstveniki povezujejo takšno vedenje z naprednim razmišljanjem.
Kokosova hobotnica
živi v tropskih vodah Tihega in Indijskega oceana. Ime je dobila po kokosovih lupinah, ki jih najraje uporablja za gradnjo bivališč. Sposobna je tudi »pokončne hoje«: lahko se sprehaja po morskem dnu, na »hrbtu« pa nosi s seboj lupinico, ki ji bo služila za zaščito, ko se bo zakopala v pesek.
Sprehod po kopnem
Kadar je treba pobegniti plenilcem ali poiskati hrano, nekatere vrste zlezejo ali celo skočijo na kopno in se tam zadržujejo kratek čas. Z lovkami se plazijo po vlažnih skalah ali se potegnejo čez razpoke. Velika modra hobotnica lovi podnevi, ko je še posebej izpostavljena plenilcem, obenem pa se mora prikrivati pred plenom, da ga lahko napade iz zasede. V eni uri lahko spremeni svoj videz tudi stopetdesetkrat.
Ubežnica
Obstajajo dokumentirani skrbno načrtovani pobegi iz akvarijev: »zapornice« so najprej raziskale vsak kotiček akvarija, preizkušale odprtine in druge šibke točke svoje ječe in šele potem splezale ven, po suhem prečkale razdaljo, zlezle v odtok in našle pot do bližnjih vodnih sistemov … ali pa samo do sosednjega akvarija, da preverijo, ali je tam kak priboljšek zanje.
Čudoviti možgani
Hobotnice imajo v primerjavi z večino živali zelo nenavaden možganski sistem. Del živčnega sistema je v možganih, v glavi, del pa je razporejen tudi v lovkah – kot bi imela vsaka od lovk še svoje »možgančke«. Tako lahko vsaka od lovk deluje deloma neodvisno: čuti, raziskuje in celo sprejema preproste odločitve.
Ali veš?
- Latinsko ime za hobotnico – Octopus – izhaja iz stare grščine, iz besed »osem« in »noge«, kar pomeni »osemnožec«. Na svetu je okoli 300 vrst hobotnic, nekatere so zelo strupene.
- Če so ogrožene, lahko nekatere vrste izbrizgajo črnilo, da zmedejo plenilce.
- Hobotnice so v navdih učiteljem in vzgojiteljem pri poučevanju. S tem zgledom spodbujajo pri otrocih radovednost, domišljijo, prožno razmišljanje in ustvarjalnost pri reševanju problemov.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
