Gozdni internet
Gobe najdemo skorajda povsod. So na travnikih, v mrzlih in tropskih krajih ter celo v puščavah. Najbolj zanimiva pa je njihova vloga v gozdovih.
Gobe so del gliv, namenjen razširjanju trosov. Gobo bolj strokovno imenujemo trosnjak. Večina organizma glive je skrita v tleh.
Goba in gliva
Če malce pobrskamo med odpadlim listjem ali po razpadajočem lesu, lahko opazimo bele niti, hife. Te so lahko tanke kot las ali debele kot vrvica. Hife sestavljajo telo glive, micelij. Micelij začne rasti iz enega samega trosa glive. Raste v smer, od koder zaznava vodo in hrano. V izjemnih primerih lahko micelij preraste tla nekaj kilometrov v premeru. A ne glede na to, kako velik je, nikoli ni edini na tem odseku tal. Med njim, pod njim ali nad njim se razraščajo drugi miceliji, ki so lahko iste ali drugih vrst. Poleg gliv pa so tu še talne živali in korenine dreves, grmov in drugih rastlin.
Glive niso rastline
Pravzaprav so bolj sorodne živalim. Tako kot živali hrano pridobivajo iz okolja. Lahko se prehranjujejo z odmrlim rastlinskim materialom, običajno z lesom. Glive, ki se prehranjujejo z lesom, so med redkimi bitji, ki lahko prebavijo celulozo in lignin, snovi, ki sestavljata les. Lahko zajedajo živa drevesa ali druge rastline ali celo druge glive. Lahko so plenilke in lovijo drobne talne živali. Lahko črpajo snovi iz tal, celo iz precejšnje globine. In kar je najbolj zanimivo, snovi, ki jih imajo preveč, lahko izmenjujejo z drugimi glivami ali rastlinami za snovi, ki jih nimajo. Posamezna vrsta glive lahko hrano pridobiva na enega ali več od teh načinov.
Drevesa potrebujejo glive
Drevesa se v tla sidrajo s koreninami. Hranila ter vodo iz tal črpajo s koreninskimi laski. Koreninski laski so tik pod vrhom najdrobnejših koreninic. Koreninskih laskov je ogromno in črpajo snovi z velike površine. Za veliko rastlinskih vrst je to komaj dovolj ali celo premalo. Zato jih večina živi v sožitju z eno ali več vrstami gliv. To sožitje imenujemo mikoriza. Mikoriza je fizični stik hif glive in korenin rastline. Preko tega stika poteka izmenjava snovi. Rastline v procesu fotosinteze ustvarjajo sladkorje, ki jih z glivo izmenjajo za vodo in hranila. Glive od stokrat do tisočkrat povečajo površino, iz katere rastline dobijo snovi iz tal.
Živi internet v tleh
Mikoriza pa ni samo izmenjava snovi in nikakor ni naključna. To je pravi pravcati gozdni internet! Mikoriza povezuje glive z drevesi in drugimi gozdnimi rastlinami. Glive zgodaj spomladi pomagajo drevesom načrpati dovolj hranil, da se ta lahko olistajo. Drevesa vrnejo uslugo jeseni. Glive dobijo od dreves sladkorje, ki jih porabijo za razmnoževanje. Jeseni so zato gozdovi polni gob.
A gozdni internet omogoča še več! Odrasla drevesa so preko mikorize v stiku s svojimi potomci in drugimi drevesi. Če sejančki rastejo preveč v senci, jih odrasla drevesa lahko hranijo. Tudi odrasla drevesa sodelujejo med seboj. Sladkorje si posojajo med različnimi vrstami. Če drevo napade virus ali škodljivci, lahko o tem po mikoriznih povezavah obvesti vsa preostala drevesa. Pogosto drevesom uspe pripraviti kemično obrambo, preden jih virus ali škodljivci dosežejo. Drevesa se lahko obveščajo tudi o suši in se nanjo, kolikor je mogoče, pripravijo z zmanjšanjem porabe vode.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
Naročniki na dom ste deležni 15 % popusta, ob posebnih akcijah pa prejmete še imenitna darila. Spremljajte naše posebne ponudbe!
