Čas za toplotno zahtevne vrtnine

Tudi naši vrtovi so že lepi in kar nekaj pridelka tudi že pobiramo. Tam, kjer bomo pobrali z gred zimsko solato, redkvice, špinačo, mlado čebulo, bo prostor za toplotno najzahtevnejše vrtnine. V mislih imam seveda paradižnik, papriko, jajčevec, feferone, bučke, kumare ...

S presajanjem na prosto je dobro počakati do sredine maja, da nas ne presenetijo nizke temperature in prevelika dnevno-nočna nihanja, za kar so zelo občutljive. Poleg klasike vsako leto poskusite še kakšno novo vrsto ali sorto vrtnine. Ne bo vam žal. Tudi krompir in paradižnik sta bila nekoč nekaj novega, pa poglejte, kakšni »krompirjevci« in »paradižnikovci« smo postali!
 

Gnojenje plodovk

Paradižnik, paprika, jajčevci, feferoni, bučke, kumare ... spadajo v skupino bolj požrešnih vrtnin. Zato prst pred presajanjem obogatite s kompostom, kompostiranim, dobro uležanim hlevskim gnojem z ekoloških kmetij ali s kupljenimi organskimi gnojili, kot so kompost, kompost deževnikov – vermikompost, organsko gnojilo iz netopirjevih iztrebkov v prahu ali briketih in dehidriran hlevski gnoj v obliki briketov.

Kakšna naj bo sadika

Ko kupujete sadike, izbirajte pazljivo. Sadike paradižnika in paprike morajo biti nizke in čokate. Listi morajo biti temno zeleni (včasih je svetlejša barva značilnost sorte), nepoškodovani, internodiji – deli stebla med dvema kolencema z listi – kratki, rastlina pa brez cvetov ali celo plodov. Če se le da, preverite tudi korenine. Koreninski sistem mora biti močan, korenine bele barve.

Sadike bučk in kumar naj imajo največ tri do štiri liste. Tudi te ne smejo biti blede in pretegnjene, koreninski sistem pa naj bo lepo razvit in zdrav.
 

Kako sadimo

Sadike posadimo vse do prvih listov. Po spodnjem delu stebla poženejo korenine, ki dodatno prispevajo k boljši stabilnosti rastline ter oskrbi z vodo in v njej raztopljenimi hranilnimi snovmi.

Opora

Paradižnik privežemo k visoki močni palici z debelo vrvjo, vez naj bo ohlapna, saj se bo steblo še debelilo.

Tudi papriko in jajčevec privežemo k opori. Sama najraje uporabim razvejene močne veje, ki jih napičim okoli rastline. Tri veje bodo bovolj, da paprika ali jajčevec naslonita na njih stranske poganjke, ki se upogibajo pod težo plodov.

Dobri in slabi sosedje

Nekaj novejšega

O paradižnikih ne bom izgubljala besed. Sort je toliko, da se človek hitro izgubi. Sama obožujem sladke češnjeve paradižnike, rdeče in rumene. Sorti tumbling tom red in tumbling tom yellow pa zaradi kompaktne povešave rasti in obilnega pridelka kraljujeta v loncih in obešankah.

Pri paprikah bi izpostavila mini paprike z majhnimi plodovi, ki hitro obrodijo, plodove dajejo vse do prve slane, so neizmerno okusni in vsestransko uporabni. Izbirate lahko med rumenimi, oranžnimi in rdečimi plodovi. Odlične so za gojenje v loncih!

Ne spreglejte novejših sort bučk z okroglimi plodovi. Ti so lahko rumeni, temno zeleni ali zeleni s svetlimi prižami. Okusne, lepe na pogled, zaradi okrogle oblike idealne tudi za polnjenje. Bučke patišonke v bledikavo zelenkasti barvi pa so zaradi rožaste oblike in odličnega okusa nenadomestljive.

Poleg klasičnih kumar za solato že nekaj let sejem kumaro tipa kristalno jabolko. Plod je okrogel kot jabolko, najprej svetlo zelen, kasneje, ko dozoreva, pa rumen. Ko popolnoma dozori, se obarva oranžno. Nadvse privlačna kumara me je navdušila s svojo sočnostjo.

Mehiške kumare, ki botanično pravzaprav niti niso kumare, so še ena stalnica mojega vrta. Bujni poganjki, odeti v množico zelenih krpastih listov, se junija okitijo z drobnimi, skoraj nevidnimi rumenimi cvetovi. Iz njih se kmalu razvijejo ljubki do 2 cm veliki podolgovati plodovi, ki nadvse spominjajo na majhne lubenice. Zdrav prigrizek kar tako na sprehodu po vrtu ali lep in okusen dodatek obloženim kruhkom, solati ... Otroci jih obožujejo!