Ara

Ti inteligentni velikani so najbolj živobarvne ptice na svetu.
 

Mavrično perje

Za največjega lepotca velja hijacintni ara, ki očara s svojim sinje modrim perjem, svetlo rumeno liso ob bradi in rumenim kolobarjem okrog oči. Z mavričnim perjem pa se ponaša temno rdeči ara, ki se preliva od rdeče in svetlo modre do temno zelene barve na perutih. Zelo priljubljen hišni ljubljenček je rumenoprsi ara. Ta nosi prečudovito rumeno in  modro perje. Vse vrste ar se zaradi svoje pisane obleke zelo dobro skrijejo v drevju. Samčki se po barvi perja ne razlikujejo od samičk. Žal je arovo perje privlačno mnogim ljudem, zato jih tudi pogosto lovijo.

Starčki

Si predstavljaš, da te živahne ptice živijo od 50 do približno 80 let? So res pravi starčki! Torej, če se odločiš imeti za hišnega ljubljenčka navihanega aro, se pripravi, da boš zanj skrbel zelo zelo dolgo, lahko te celo preživi.

Kljun kot klešče

Papiga ara ima na močnem vratu veliko glavo z debelim, ostrim kljukastim kljunom. Kljun je zelo močan in ga lahko na široko odpre. To mu omogoča spodnji in zgornji del kljuna, ki sta zelo prožno povezana s sklepi lobanje. Premikata se neodvisno drug od drugega. Spodnji kljun kot klešče razkolje semensko lupino ter drobi trde plodove. Zdrobi celo izredno trde brazilske orehe! Ostri zgornji kljun pa trga mehkejše dele rastlin. Pri odpiranju semen si ara pomaga z debelim in grobim jezikom. Z njim drži ali obrača hrano v kljunu. Kljun uporablja kot tretjo okončino. 

Strupena hrana

Papige so edine ptice, ki si med jedjo držijo hrano z nogo. Z debelimi prsti ene noge oklenejo hrano in jo čvrsto držijo. Poleg običajne hrane, semen, sadežev, orehov ter drugih trdih plodov, se ara presenetljivo hrani tudi z nekaterimi strupenimi plodovi in semeni. Strup mu prav nič ne škoduje! Ara se namreč redno prehranjuje na rečnih pobočjih, kjer iz tal dobi zdravilne rudnine. Te izničijo delovanje strupa.

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >