Ali imaš krompir?

Ne le, ker za enak pridelek potrebuje precej manj prostora od žit, ampak tudi zaradi vse večje rabe zunaj prehrane. Brez krompirja si na primer težko predstavljamo lepila ali do okolja prijazen jedilni pribor za enkratno uporabo.

Enota za čas

Ste vedeli, da je bil pri Inkih tako pomemben, da so osnovno enoto časa določili kot ’obdobje, potrebno, da se skuha en krompir’? Uporabljali so ga tudi namesto denarja in z njim napovedovali vreme. Ko je krompir prišel v Evropo, so ga na Irskem, kjer zaradi podnebja žita slabo uspevajo, sprejeli z veseljem, drugje pa ne. Sprva so ga imeli za okrasno rastlino, francoska kraljica si je celo krasila pričesko s krompirjevimi cvetki.

Priljubljena hrana 

Menda ga je pruski kralj ljudem priljubil šele, ko ga je dal posaditi v bližino palače in zastražiti, saj je upal, da ga bodo radovedni kmetje začeli ’rabutati’. Danes je krompir v osrednji Evropi (tudi v Sloveniji) ena glavnih zvezd na jedilnikih. Izraz ’imeti krompir’, kar poenostavljeno pomeni ’imeti srečo’, naj bi izviral iz časa ob koncu prve svetovne vojne, ko je vladalo splošno pomanjkanje hrane. Najmanj so ga čutili ravno pridelovalci krompirja, ki so dobili vzdevek ’krompirjevci’. Manj logična je vraža, da lahko pozdravimo prehlad, če obolelemu v nogavico spravimo surov krompir.

Po vsem svetu in celo v vesolju

Žal tudi krompir napadajo različni škodljivci in bolezni. Sredi 19. stoletja je na Irskem prišlo do ’krompirjeve lakote’, v kateri je zaradi stradanja umrlo milijon ljudi, še milijon pa se jih je izselilo v Ameriko. Tako so Španci prinesli krompir v Evropo, krompir pa je poslal Evropejce v Ameriko … Leta 1995 je krompir uradno postal prva zelenjava, ki raste v vesolju.

Vsebuje škrob

Najbolj priljubljena jed iz krompirja je čips. Znana zgodba pravi, da so ga pomotoma (pretanko narezali in predolgo cvrli) izumili v New Yorku, vendar za to ni trdnih dokazov. Vsekakor danes poznamo več kot pet tisoč sort krompirja najrazličnejših oblik in okusov, primernih za različno pripravo. Ko ga boste naslednjič kuhali, pozorno opazujte vodo, tik preden zavre. Opazili boste belo peno, ki bo sčasoma razpadla. To je škrob, zaradi katerega je krompir tako hranilen. Škrob je sestavljen sladkor, ki praktično nima okusa. Če ga dovolj dolgo žvečimo (ali kuhamo), razpade na enostavne sladkorje, ki jih čutimo kot sladkor za sladkanje čaja.

Mini poskus

Škrob najdemo v številnih živilih. Sami lahko naredite poskus s koščkom kuhanega krompirja (ali riža ali kar z grižljajem belega kruha). Poskusite ga žvečiti nekaj minut, ne da bi ga pogoltnili. Začutili boste sladek okus – zaradi sline v ustih škrob razpade na enostavne sladkorje, ki jih naše čutilo za okus zelo dobro pozna. Dokaz več, da morda ne potrebujemo toliko sladkarij. Le bolje je treba žvečiti!

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >