Domače živali so čudovita družba za vse generacije. Kadarkoli se odločimo, da se naši družini pridruži nov družinski član, bo čas pravi. Kako pa se pripravimo na posvojitev hišnega ljubljenčka in kaj je nujno vedeti, preden ga pripeljemo domov?
Za vsako žival je sprememba lokacije velik stres. Zapustiti svoje bratce in sestrice, samico ali ljudi, kjer so živeli, živalim povzroča strah, nelagodje, žalost. Redke so, ki bi bile s selitvijo zadovoljne že prve dni. Nekatere živali svojo stisko izražajo z oglašanjem, druge se zaprejo vase in tiho trpijo. Zato se je treba na prihod živali dobro pripraviti.
Kako se pripraviti na prihod
Pri prevozu mora biti žival v transporterju varna. Boks naj bo vedno še dodatno zavezan, da se vratca ne bi odprla. Če žival pobegne v tujem okolju, se zanjo lahko življenje nesrečno konča. Dno boksa prekrijmo s čisto brisačo ali plenično podlogo. Živali se bolje počutijo na podlagi, kjer ne drsi. Doma pripravimo več možnosti za skrivanje. V večjo kletko lahko napravimo manjšo hiško iz kartona, ki bo služila kot skrivališče. Manjše živali se lahko skrijejo v kup slame.
Mucam prostor najprej omejimo na eno sobo. Naj bo mirno, ne loputajmo z vrati, otroci naj ne divjajo, televizija in radio naj bosta bolj tiha. Dovolimo, da se skrijejo pod posteljo ali za kakšno omaro. To so najboljša skrivališča. Dobro moramo zapreti vsa vrata, okna ne smejo biti odprta niti na kip. Morebitne luknje ali cevi moramo zatesniti. Prve dni bodimo zelo uvidevni, ne rinimo v žival, ne vabimo na ogled sošolk in sošolcev, naj se žival postopoma navadi na nove vonjave, zvoke, na nove ljudi.
Po položaju telesa bomo prepoznali, koliko se je žival že sprostila. Ko začnejo jesti, lulati, kakati, smo že na dobri poti. Muce pogosto predejo tudi zaradi stresa ali fizične bolečine, s predenjem se tolažijo.
Posvojimo dve živali
Današnji urniki otrok in staršev so polni dejavnosti, včasih kar do poznih popoldanskih ur. Otroci med šolskim letom obiskujejo popoldanske aktivnosti. Med počitnicami obiskujejo tabore in gredo na morje. Niso več veliko doma. Z napredovanjem v višje razrede in nato v srednjo šolo je vedno več učenja. Za živali pa nenadoma vedno manj časa. Zato že ob posvojitvi razmislimo o možnosti ponuditi dom dvema živalma. Tako ne bosta osamljeni. Tudi v času dopustov je za živali treba poskrbeti vsak dan. Nekatere živali selitve v hotele in bližino neznanih ljudi in drugih živali ne prenesejo dobro. Najbolj so umirjene v znanem domačem okolju. Če imate doma vsaj dve živali, se lahko igrata druga z drugo, sta zaposleni. Ena sama žival pa je lahko zelo osamljena, kar lahko vodi tudi v depresijo in bolezen.
Kdaj otrok lahko sam skrbi za živali?
Živali so čuteča živa bitja, zato otroci sami zanje ne morejo skrbeti. Starši prevzamejo odgovornost za živali, otroci pomagajo pri oskrbi. Otrokom razložimo, da imajo živali svoje potrebe, tako kot mi ljudje. Včasih si želijo miru, počitka, tudi tišine. Naravno vedenje živali moramo poznati, ga upoštevati in spoštovati. Do živali se vedemo uvidevno.
Ob grobem ravnanju ali ko se živali ustrašijo, se lahko odzovejo s prasko ali ugrizom. Otroke naučimo nežnega ravnanja z živaljo, da je ne poškodujejo. Živali naj ne dvigajo, raje naj se z njo igrajo na tleh, v sedečem položaju. Malčki in otroci do 7, 8 let naj se vsaj v prvih mesecih sobivanja igrajo z živaljo ob prisotnosti staršev.
Starši skupaj z otroki pripravljamo hrano, vsak dan menjamo vodo, pomijemo posodice. Živalim lahko tudi beremo, se učimo ob njihovi prisotnosti.
Veliko prednosti, a tudi veliko prilagajanja
Kadar se družimo z živalmi, bodimo prisotni. Odložimo mobitele in sobivajmo tu in zdaj. Živali v družino prinesejo dinamiko, ki povezuje vse družinske člane. Pogosto nas nasmejijo ali potolažijo, nam delajo družbo, vedno jih lahko opazujemo in se čudimo, kako ljubke in pametne so. Osebe, ki so introvertirane, tihi in sramežljivi otroci se ob živali zelo sprostijo. Starostniki so kar naenkrat zaposleni, imajo svojega »tovariša«, niso sami. Živali na ljudi delujejo tudi terapevtsko. Mačje predenje s svojo frekvenco celo znižuje visok krvni tlak.
Žal vedno pride tudi konec. Takrat zelo boli. Z žalovanjem razvijemo dodatno subtilnost in globino do vseh čudovitih sobitij, ki z nami delijo ta svet. Tudi divje, rejne in zapuščene živali niso nič drugačne od naših hišnih prijateljev. Le da večina od teh nikoli ne dobi priložnosti za življenje, ki si ga zasluži vsako živo bitje.
Članek je bil objavljen v reviji Pogled
Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.
