Nagrade ob koncu šole – da ali ne?

Domači in tuji strokovnjaki nagrajevanje otrok za uspešno spričevalo večinoma odsvetujejo. Zakaj? Ker je šola in učenje otrokova obveznost, ki gre z roko v roki s prevzemanjem odgovornosti. Ker je v življenju tako, da čisto vsak trud pač ni nagrajen. Predvsem pa si vsi želimo, da bi otrok svoje delo opravil notranje motiviran, torej iz želje po tem, da izve in se nauči nove reči ter se mu širijo obzorja, in ne zato, ker bo ob koncu šolskega leta dobil lego kocke, igralno konzolo ali celo domačo žival. 
 

Notranja ali zunanja motivacija

Družinska terapevtka Urška Kranjc Jakša se sprašuje, koga ali kaj sploh nagrajujejo. »Nagrajujemo učni uspeh, otroka ali morda kar sebe? Ko se konča šolsko leto, si starši velikokrat oddahnemo bolj kot otroci.« Če pa želimo pri otroku doseči notranjo motivacijo (delam in učim se, ker me nekaj zanima, ker me veseli, ko zmorem nekaj novega) in ne zunanje (delam in učim se zato, ker bom za vsako petico dobil 5 evrov), terapevtka odsvetuje »kampanjsko« in izrazito materialno nagrajevanje. »Če želimo otroka naučiti, da bo odgovoren, vztrajen, samozavesten in ponosen nase, ga moramo vzpodbujati vse leto. Notranje motivirala ga bosta sprotna pohvala za njegov trud in iskreno zanimanje zanj. Sprotno doživljanje uspehov otroka najbolj vzpodbudi, da razvija vztrajnost.« 

Skupaj se poveselimo

Kakorkoli obračamo, pa je bilo letošnje šolsko leto prav posebej naporno. Zato si verjetno veliko otrok želi, da starši to opazimo, razumemo in jih do neke mere tudi nagradimo. »Otroka bomo najbolj nagradili tako, da si bomo vzeli čas le zanj. Lahko gremo skupaj na izlet ali piknik ali pa počnemo skupaj nekaj, kar si otrok srčno želi. Otroci najbolj hrepenijo po pozornosti staršev, zato odložimo telefone in se posvetimo skupnim trenutkom. To bo darilo, ki si ga bodo zagotovo najbolj zapomnili,« je še povedala Urška Kranjc Jakša.  
 

Kaj so povedali starši?

»Ko sta bila starejša otroka v nižjih razredih, smo za zaključek šolskega leta odšli v slaščičarno na tortico in sok. Potreba po nagradah je prišla kasneje. Zgled sošolcev je naredil svoje. Kljub moledovanju z možem nisva pristala na denarne nagrade, smo se pa dogovorili, da za celoleten trud in lepe ocene dobita darilo v enaki vrednosti, kot je darilo za rojstni dan. Če njuna želja to vrednost presega, dodata denar iz lastnega žepa. Seveda mi ni treba razlagati, da sta mlajša otroka tak sistem nagrajevanja z veseljem sprejela že od prvega razreda dalje.« 
Mama štirih otrok z Gorenjske 

»Lep dosežek v šoli, recimo odlično spričevalo na koncu leta, sem vedno nagradila. Nikoli z denarjem, ampak z darilom, ki si ga je sin dlje časa želel, včasih tudi rabil. To ni bilo nujno nekaj dragocenega. Enkrat recimo 'samo' vozilo z nindžami, drugič dinozaver, ki si ga sestavil iz lego kock (pa ne tako zlahka), manjši radio, nintendo, v drugi polovici osnovne šole pa tudi prenosni računalnik. Darilo sem razumela tako kot nagrado kot spodbudo za naprej, nikoli pa kot podkupovanje. Vedno sem mu tudi jasno povedala, da naj darila ne razume kot 'plačilo' za njegovo delo v šoli.« 
Mama edinca

»Sin je lani za prvi šolski dan kot prvošolček dobil na izbiro izlet po svoji želji. Pa si je zaželel iti v Postojnsko jamo ali pa na Triglav. No, na Triglav nismo lezli, smo pa tisti dan šli po pouku v Postojnsko jamo, kar si bo zapomnil za vedno, ker je bilo prvič.«
Lucija, mami prvošolca

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.