Kaj, če me vara?
Nezvestoba je večplastna preizkušnja, ki globoko prizadene partnerski odnos.
Je boleč dogodek za par, ki poraja kopico vprašanj in lahko odpira številne boleče rane.
Nezvestoba v odnosu
Vsak človek ima glede (ne)zvestobe svoje predstave in meje, ki se lahko razlikujejo od pogledov drugega. Opredelitev nezvestobe je odvisna od posameznikovih vrednot, kaj je komu v odnosu pomembno, ter poznavanja lastnih in partnerjevih meja, ki vzpostavljajo zaupanje. V najširšem pomenu je nezvestoba prelomljeno zaupanje med partnerjema, ki imata sicer usklajen pogled na zvestobo.
Če vemo, da nas partner vara, ali to sumimo, o tem spregovorimo z njim. Po možnosti le z opisovanjem, kaj čutimo, brez obtoževanj in obsojanj.
Poznamo več vrst nezvestob. V družbi je najbolj znana spolna nezvestoba, ko gre za intimen telesni dotik in spolnost z nekom, ki ni naš partner. Vse pogosteje se v partnerstvu pojavlja čustvena nezvestoba, ki je težje opredeljiva, a zato nič manj pomemben dejavnik tveganja razhodov in ločitev. Lahko poteka v obliki telefonskih pogovorov, sporočil, elektronske pošte, pogovorov preko socialnih omrežij, pogovorov ob kavi … Vendar pa vsako tako dejanje seveda še ne pomeni prevare. Čustvena nezvestoba je pretirana naklonjenost, hrepenenje po bližini in čustveno razgaljanje nekomu, ki ni naš partner. Ključen vzgib za tako dejanje je nezadovoljstvo v lastnem odnosu.
Posameznik, ki vara, se s svojim partnerjem pogosto ne zmore dovolj zbližati in se ob njem lahko počuti nerazumljenega. Namesto razreševanja konflikta znotraj odnosa tak partner išče sprejetost, potrditev in izpolnitev svojih hrepenenj pri nekom drugem.
Znaki in razkritje prevare
Pomembno je poudariti, da prevara vključuje tako tistega, ki vara, kot prevaranega partnerja. Ob nezvestobi se partnerja zapletata v laganje, prikrivanje, zanikanje, obtoževanje in ljubosumne izpade. Partner, ki vara, se počuti krivega, neiskrenega in ga je strah razkritja, po drugi strani pa varanje lahko prinese čustveno vznemirjenje, potrditev ali odsotnost občutka krivde, saj oseba misli, da mu ta vznesena občutja pripadajo, ker tegaki je prevaran, pogosto čuti čustveno odtujenost, ljubosumje in zanemarjanje s strani partnerja. Nemalokrat se v partnerskem odnosu zgodi, da prevarani partner sluti ali celo ve za prevaro, a jo nemočno dopušča. Zaradi strahu pred razhodom vzdržuje dogajanje in zaradi ohranjanja odnosa »potrpi«. Dejansko pa pravega zaupnega odnosa ni več, saj je dejanje prevare le posledica globljih nerazrešenih čutenj in vzorcev.
Preden je prevara odkrita, partner, ki je prevaran, pogosto čuti čustveno odtujenost, ljubosumje in zanemarjanje s strani partnerja. Nemalokrat se v partnerskem odnosu zgodi, da prevarani partner sluti ali celo ve za prevaro, a jo nemočno dopušča. Zaradi strahu pred razhodom vzdržuje dogajanje in zaradi ohranjanja odnosa »potrpi«. Dejansko pa pravega zaupnega odnosa ni več, saj je dejanje prevare le posledica globljih nerazrešenih čutenj in vzorcev.
Če se žena pogovarja s sodelavcem o intimi svojega zakona in išče njegovo razumevanje ter potrditev, ki ju ne dobi pri svojem možu, je to čustveno varanje.
Če čutite, da gre za prevaro, potem je na neki ravni prevara verjetno bila, saj se vam drugače ne bi vzbudila taka občutja. Če vemo, da nas partner vara, ali to sumimo, o tem spregovorimo z njim. Po možnosti le z opisovanjem čustev, brez obtoževanj in obsojanj. Dobro se je zavedati, da je dejanje prevare izključno odgovornost tistega, ki vara, saj se je ta oseba odločila, da bo na tak način reševala svojo stisko v partnerstvu. Nemočno pa se lahko počutita oba. Tudi partner, ki vara, pogosto ne zdrži in spregovori o prevari ali pa se prevara »po naključju« odkrije. Iskrenost do sebe in partnerja vsekakor daje možnost za odgovornejše nadaljnje ravnanje in razrešitev stiske.
Kaj storiti, ko je prevara razkrita …
Varanje je boleče, saj zareže rano v odnos, za katerega sta oba partnerja verjela, da je samo njun. Nezvestoba vzbudi močna občutja jeze, besa, razočaranja, ponižanja, krivice in strahu ter razvrednoti in prizadene naše osnovno dostojanstvo. Kdaj varanje odpustiti in nadaljevati odnos in kdaj se raziti, je odločitev posameznika. Če se partner, ki vara, odloči za nadaljevanje intimnega odnosa s tretjo osebo, ali partner, ki je prevaran, ne zmore nadaljevati odnosa po prevari, je ločitev pogosta rešitev.
Vsekakor je tudi v primeru razhoda proces odpuščanja pomemben del čustvenega okrevanja. Pri tem je zmotno misliti, da prevara vpliva le na prevaranega, ki se mora soočiti s težkimi občutji, saj tisti, ki vara, lahko to ponovi z novim partnerjem ali se sam boji, da bo prevaran. Če se partnerja odločita za nadaljevanje njunega odnosa, je pomembno, da partner, ki vara, prekine vsak stik s tretjo osebo, nato pa dasta drug drugemu priložnost za ponovno vzpostavitev zaupnega odnosa.