Večplastna zgodba na strani življenja
Prevajalka Saša Jerele o družinski sagi Dežela drugih.
Francoska pisateljica maroškega rodu Leila Slimani se je proslavila z romanom Uspavanka, v katerem načenja vprašanje družine, vprašanje ženske, izkoriščanja.
Deloma se teh tem loteva tudi v svojem novem romanu, ki je pravzaprav prvi del trilogije z naslovom Dežela drugih.
V tem romanu je črpala navdih iz zgodbe svoje lastne rodbine in na tej podlagi zasnovala nekakšno družinsko sago, ki jo je povezala z osvobajanjem Maroka izpod kolonialne oblasti in hkrati tudi z bojem žensk za osebno svobodo.
Zgodba se začne, ko se ognjevita mlada Mathilde zaljubi v maroškega vojaka v francoski vojski Amina. Mlada dva se poročita in se po koncu vojne preselita v Maroko ter se ustalita na kmetiji na obrobju mesta Meknes. Amin ima s kmetovanjem zelo velikopotezne načrte. Vendar je, ker je poročen s Francozinjo in tudi prežet s francosko kulturo, nekako ujet med dvema ognjema.
Na drugi strani je Mathilde, kot Francozinja seveda neprestano v bojih s tamkajšnjimi togimi običaji, tudi samoto in pomanjkanjem. In ta dva različna svetova, ki sta vsak zase dežela drugih, poskušata nekako sobivati na intimni ravni in sta hkrati tudi odsev nekega širšega družbenega dogajanja.
V tem času, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, se namreč v Maroku odvija boj za neodvisnost. Ta boj spremljajo nemiri in nasilje, torej maščevanje na eni strani, na drugi strani pa poskusi sprave. Na eni strani zatekanje k tradicionalnim vrednotam, na drugi strani k modernim vrednotam.
Zdi se mi, da je Leila Slimani odlično ujela prav to večplastnost. Ravno to je mogoče ena njenih glavnih odlik. Ne podlega namreč niti viktimizaciji niti obsojanju, svojih junakov ne prikaže ne črno-belo ne poenostavljeno in je ves čas na strani življenja. Osebe so prav zato zelo prepričljive. V prvi vrsti je taka glavna junakinja Mathilde, ki recimo svoje domače sredi maroškega podeželja utruja s svojimi alzaškimi segedini in praznovanjem božiča, hkrati pa ves čas niha med uporništvom in nujnim prilagajanjem.
Roman Dežela drugih zelo dobro prikaže, kako težko je v vsakdanjem življenju presegati takšna nasprotja in kako boleče kompromise to v resnici terja.
Roman ima seveda svoje nadaljevanje. V naslednjem delu spremljamo Mathildino hčerko in neodvisni Maroko, ki si v teh spremenjenih razmerah iščeta novo identiteto.
Izid knjige sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
