Tjaša Kokalj Jerala: Branje je lepa navada, ki jo prenašam na hčerki

Tjaša, zakaj radi berete knjige?

Knjige me ponesejo v neki novi svet, v svet domišljije in v drugo dimenzijo, v kateri se počutim zelo dobro. Knjige berem, ko potrebujem kakšen nasvet. Berem jih, ko se počutim samo in potrebujem družbo, ki me bo razveselila ali potolažila … ki me bo potrepljala po ramah in mi rekla: »Vse bo v redu. Nisi sama.« Branje se mi zdi zelo lepa navada, ki jo rada prenašam tudi na svoji hčerki.
 

Kdaj najdete čas za branje?

Ves dan imam na voljo. (smeh) Še vedno sem doma z dvojčicama, zato imam dovolj časa za knjige. Na dan preberem tudi dvajset knjig. Saj je vseeno, če je ena od teh knjig dolga pet strani. In če je na strani ena sama poved. Šalo na stran. Hčerkama na dan preberem res veliko knjig, včasih desetkrat preberem eno samo slikanico. Moram pa priznati, da imam, odkar sem mama, vedno manj časa za branje za svojo dušo. Tudi zato, ker sem večere preživljala pred telefonom. Zato zadnje čase skušam to navado opuščati, ker vem, da lahko dobim več, če berem knjigo, se spustim na primer v detektivsko zgodbo ali posežem po kriminalki. S knjigo v roki imam preprosto več od večera.
 

Omenili ste že otroške knjige in kriminalke. Kakšne knjige še radi berete?

Najraje imam detektivske zgodbe in kriminalne romane. Obožujem dobro napisano zgodbo, ki me potegne v svet, ki si ga lahko naslikam po svoje. Zadnje čase posegam tudi po priročnikih za vzgojo, ker se želim prepričati, da smo pri hčerkah na pravi poti. (smeh)

Kako izbirate priročnike?

Preden sem postala mama, sem bila prepričana, da bom imela doma tisoč in en priročnik o vzgoji otrok, potem pa sem jih začela brati in mi je vse skupaj postalo preveč težavno. Nekaj izsekov in stavkov sem si zapomnila, večinoma pa ravnam po lastni intuiciji. Zdaj imam doma tiste priročnike, ki se mi zdijo zanimivi. Tako se lahko vračam k temam, ki so trenutno aktualne.
 

Katere knjige imate trenutno na nočni omarici?

Na moji nočni omarici so vedno vsaj tri knjige. Ena od njih je zagotovo kriminalni roman, v zadnjem času pa je tu še knjiga Zorana Milivojevića Formule ljubezni, h kateri se vedno vračam ali pa kak odlomek preberem partnerju. Pred kratkim se je na omarici znašla tudi Modrost starih psov, ki se je že zelo veselim, ker sem velika ljubiteljica kosmatincev. Doma imamo namreč dva kužka, ki ju vsi obožujemo.

To je branje, ki mu bosta po mojem kdaj prisluhnili tudi moji hčerki, čeprav Modrost starih psov ni knjiga, ki bi bila namenjena otrokom. Opažam namreč, da sta kužka za deklici svojevrsten trening, kako je treba skrbeti za živali in se vesti do njih. Knjiga govori o staranju in o tem, da se je treba nekega dne posloviti tudi od najboljšega prijatelja. Takoj ko sem prebrala prve strani, sem dobila cmok v grlu. Mogoče se to sliši neumno, toda za prvega psa Meda sem, ko sem bila stara 22 let, skrbela, kot bi bil moj otrok. Nekoč se bosta od naših psov morali posloviti tudi moji deklici.

Kakšen je vaš odnos do knjig?

Knjige imam zelo rada, že od nekdaj. Rada jih kupujem, spomnim se, kako sva z mami že zelo zgodaj začeli hoditi v knjižnico po Mojo malo čarovnico. To, da že zgodaj v mladosti vzljubiš knjige, je nekaj najlepšega, saj s knjigami nato rasteš. V današnjem svetu, ko se nam vse dogaja tako zelo hitro, ko smo vsi zazrti v zaslone telefonov, je knjiga tista, ki ti daje nove razsežnosti in odpre drugi svet, ki je veliko bolj pristen kot digitalni, pa čeprav je domišljijski.
 

So to vrednote, ki jih želite prenesti tudi na svoji deklici?

Ja, skupaj zelo rade listamo knjige, jih beremo in se pogovarjamo o njih. Pa tega ne govorim samo zato, ker bi bilo branje moderno. Želim jima privzgojiti lep odnos do knjig.
 

Kako poleg branja še skrbite za svoje dobro počutje?

Rada hodim na sprehode, s kužki v naravo ali s puncama na igrišče. Občasno pa si seveda rada vzamem tudi nekaj trenutkov zase, rada grem na sproščujočo masažo, da se malce odklopim, ali pa si po napornem dnevu privoščim kopel v domačem SPA-ju.

Kako z otroki in družino najraje preživljate proste urice?

Radi smo skupaj. Tukaj bi kar končala, ker v resnici niti ni pomembno, kje smo, važno je, da smo skupaj. Seveda radi hodimo na izlete, punci recimo obožujeta igrišče, tako da sta že z bližnjim igriščem popolnoma zadovoljni, pozimi gremo radi na sneg, v resnici pa se imamo lepo tudi doma, ko se stiskamo na kavču.
 

Kakšen je vaš starševski moto?

Ne vem, če ga imam ... Delam, oziroma z možem delava po občutku in po neki zdravi kmečki pameti. Pustimo moderne starševske prijeme in metode, veliko se pogovarjamo, veliko smo skupaj in s tem gradimo naš odnos.