Roman o življenju … in ljubezni
V švedski izdaji pisatelj Mats Strandberg v zahvali zapiše, da mu je bilo med vsemi njegovimi knjigami najtežje napisati Konec.
Prevajanje knjige je padlo v čas, ko je bila epidemija že v polnem razmahu, in sem zato njeno vsebino še toliko bolj čutila.
Dileme niso preproste in skoraj zastrašujoče se mi je zdelo, s čim je pisatelj soočil sedemnajstletnike. Kaj narediti, ko imaš pred seboj le še nekaj več kot mesec dni življenja? Eksistencialna vprašanja, pred katerimi mnogokrat predolgo varujemo svoje otroke, se tukaj zastavijo z vso silo. S knjigo sva bili svoj boj z vprašanji o koncu, smrti in še najbolj, kaj narediti s časom, ki ga imaš, če veš, kdaj ga bo konec.
V spremni besedi k romanu Konec Boštjan Narat med drugim zapiše bistveno: » … ostane nam samo še življenje. Seveda ne tisto, v katerem smo srečni, lepi, uspešni in samozavestni. Ne tisto, ki je individualni projekt, na katerega lahko nalepim ceno in ga kadarkoli mirne duše prodam, kupim ali zamenjam. Življenje v polnem pomenu je možno in smiselno zgolj v skupnosti. Šele ko srečam drugega, postanem jaz. Šele ko ga srečam zares.«
Konec vsebuje vse, kar je potrebno za dobro knjigo, in izvedba je več kot prepričljiva. Strandberg gradi počasi in natančno, s posebno zavzetostjo daje likom globino in vsebino. Knjiga, ki bo navdušila in zaposlovala tudi odrasle bralce. In kar predstavljam si, kako se starejši in mlajši člani zapletejo v pogovor o njej in odpirajo teme in pogovore, do katerih bi morda drugače težko našli skupno pot.
Konec je roman o življenju … in ne nazadnje o ljubezni. Ne le tisti med dvema, temveč med ljudmi, ki so del skupnosti. Skupnost, v teh časih tako pomembna beseda!
Lucija Stupica je pesnica in oblikovalka interierjev. Živi in dela v Stockholmu. Konec je njen prvi prevod iz švedščine.
Izid knjige sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.