Novi primeri ekscentričnega detektiva Poirota

Podpisala jih je Sophie Hannah. Zavesa, zadnji roman Agathe Christie, ki je umrla leta 1976, je izšel leto prej. O izjemni priljubljenosti največje dame detektivskega romana zgovorno pričajo podatki o prodaji njenih knjig, ki jih potolče le Shakespeare s svojimi deli. Po vsem svetu so jih namreč prodali več kot štiri bilijone.

Težko je bilo izbrati naslednika literarne dediščine tako priljubljene pisateljice in legendarnega lika iz njenih knjig. Skrbniki intelektualne zapuščine Agathe Christie so izjemni izziv nazadnje zaupali Sophie Hannah. Britanska pisateljica in pesnica, ki se je s svojimi kriminalnimi romani takrat že mednarodno proslavila, je nalogo sprejela kot časten in predvsem odgovoren izziv ter ga tudi uspešno izpeljala.

Danes so knjige Sophie Hannah mednarodne uspešnice in uvrščene na lestvice Sunday Times in New York Times, izšle so v 44 jezikih in 51 državah. Po svetu so jih prodali milijone izvodov. »Agatha Christie je bila avtorica, zaradi katere sem se pri 13 letih zaljubila v kriminalne zgodbe,« je povedala Sophie Hannah. »Ona je vsadila vame vzorec, kakšni morajo biti kriminalni romani.«

Tudi zato njene zgodbe s Poirotom vsebujejo vse zagonetne zaplete, dvoumne namige in preobrate, kot jih je v izvirni seriji uporabljala Agatha Christie.

Ko je začela pisati, ni bila takoj uspešna. Še pred svojim dvajsetim letom je poskušala objaviti tri kriminalne romane, a so jih založbe zavrnile. Potem se je raje posvetila poeziji, ki jo je prav tako pisala od otroštva naprej in s katero je takoj vzbudila pozornost. Revija Poetry Review je ob njeni prvi zbirki napisala: »Naj zapišemo z verzalkami? SOPHIE HANNAH JE GENIALKA.«

K pisanju kriminalk se je vrnila šele po rojstvu hčere in dogodku, ki ji je nagnal strah v kosti. Malo po porodu so ji v porodniško sobo namesto hčerke prinesli neko drugo dojenčico. Stiska in strah, ki ju je občutila takrat, sta ji dala motiv in zagon za novo kriminalko. Roman Little Face je izšel leta 2006 in doživel velik uspeh. Njen roman The Carrier je postal leta 2013 britanska kriminalka leta. Nekatera njena dela so navdihnila tudi televizijsko priredbo.

Do zdaj je Sophie Hannah napisala že petnajst kriminalnih romanov, dve zbirki kratkih zgodb in dve knjigi za otroke ter devet pesniških zbirk. Za svojo peto pesniško zbirko je bila nominirana za nagrado T. S. Eliota. Njena poezija je vključena v program srednješolskega izobraževanja v Veliki Britaniji.

Hannahova je zelo dejavna tudi na drugih področjih. Izdala je priročnik o samopomoči in pomagala zasnovati magistrski študij pisanja kriminalk in srhljivk na Univerzi v Cambridgeu, kjer je tudi glavna predavateljica in vodja tega programa. Je tudi ustanoviteljica programa Dream Author za nadobudne pisatelje.

Umori z monogramom je prva detektivka s Herculom Poirotom, svetovno znanim belgijskim detektivom, ki je ni napisala Agatha Christie, temveč Sophie Hannah.

Knjiga se je hitro uvrstila na lestvico desetih največjih uspešnic revije New York Times in bila uspešnica v več kot 15 državah. Po tem romanu sta izšli s Poirotom še detektivki Zaprta krsta in Skrivnost treh četrtin. Obe sta se uvrstili med deset največjih uspešnic na lestvici Sunday Timesa.

Alexander McCall Smith, avtor svetovno uspešne serije detektivk (prevedenih tudi v slovenščino), je v The New York Times Book Reviewu o drugem detektivskem romanu Zaprta krsta zapisal: »Zaprta krsta nas s svojo spretno zasnovano zgodbo, polno ugank, duhovitosti in okrutnosti, povsem zasvoji. Izjemni kriminalni roman po vznemirljivosti prav nič ne zaostaja za romani Agathe Christie.«

Kot rečeno, je v slovenščino prevedena že tretja detektivka Sophie Hannah Skrivnost treh četrtin. Tokrat se na Poirota vsak zase obrnejo štirje ljudje, ki jih ne pozna in tudi med seboj na prvi pogled nimajo nič skupnega – razen tega, da so vsi prejeli pisma z njegovim podpisom in obtožbo, da so umorili starega bogataša Barnabasa Pandyja. Hitro se izkaže, da Poirot s pismi nima nič, vse drugo pa je uganka: kdo je pisec pisem in zakaj se izdaja za belgijskega detektiva? Zakaj trdi, da je bil Pandy umorjen, ko pa sorodniki vedo, da je utonil v kopalni kadi? In če njegova smrt res ni bila nesreča, ga je umoril eden od štirih obtoženih? Ali pa morda nihče od njih?

Za konec še misel, ki so jo o navezi Sophie Hannah in Agathe Christie zapisali v The Timesu: »Sophie Hannah in Agatha Christie – literarna poroka, sklenjena v nebesih. Zaplet in izpeljava sta čisto v duhu Christiejeve, vendar s posebno lego (slojem) ukane in sijajnim skrivnostnim vzdušjem.«