Napeto branje o partizanskem gibanju med drugo svetovno vojno
Druga svetovna vojna je bila najtežja preizkušnja v krvavi zgodovini jugoslovanskih narodov.
Poleg partizanov se je na Balkanu borilo še veliko drugih vojaških skupin. Boji so bili srditi in neusmiljeni, žrtev ogromno, med domačini več kot milijon. Zato je proučevanje tega obdobja še posebej zapleteno in občutljivo.
Tega se zelo dobro zaveda dr. Jože Pirjevec, avtor knjige Partizani, ki je nastala po desetletjih temeljitega študija in proučevanja dragocenih dokumentov iz zaupnih arhivov po vsem svetu.
Razvoj partizanskega gibanja
Dolgo pričakovana knjiga Partizani je prva, ki prinaša celostni prikaz nastanka in razvoja partizanskega gibanja na tleh Kraljevine Jugoslavije, ki so jo okupatorji in vsi tisti, ki so z njimi sodelovali, skušali leta 1941 izbrisati z zemljevida Evrope.
Eden najpomembnejših diplomatskih zgodovinarjev na zahodnem Balkanu ter član SAZU temeljito osvetli razmerja znotraj partizanske organizacije, predstavi zaveze, pa tudi spore in bitke med partizani in drugimi nacionalističnimi vojaškimi formacijami. Pojasni tudi razmerja med partizani in zavezniki v protihitlerjanski koaliciji.
Slovenci na seznamu za izbris
Hitler si je aprila 1941 ob prihodu v Maribor zaželel, da bi bila ta dežela spet nemška, italijanski fašisti pa so bili do Slovencev še bolj neusmiljeni.
Parada italijanskih karabinjerjev v Ljubljani
Italijanski zunanji minister je po obisku pri sekretarju fašistične stranke zapisal: »Vse hoče pomoriti. Dovolim si omeniti, da jih je en milijon. Ni važno – odločno odgovarja – narediti je treba tako kot Ascari in jih vse iztrebiti.«
Prvič so v boj odšle tudi ženske
V partizanski gverili so se ženske prvič pojavile kot borke. Po Titovem pripovedovanju je bilo v Črni gori na začetku upora v partizanskih vrstah kar 40 odstotkov žensk.
Albinca Mali, narodna herojinja Slovenije
Izkazale so se v boju, izstopale pa so s krutostjo in fanatizmom. Kasneje se je njihovo število zmanjšalo, v vsem jugoslovanskem prostoru pa jih je ostalo okoli 12 odstotkov.
Komunisti prevzamejo pobudo
Komunisti so kmalu začutili, da je narod ogrožen. Brez njihovega prepričanja, da bodo ustvarili boljšo prihodnost, brez njihovega fanatizma, organiziranosti in discipline narodno-osvobodilnega gibanja ne bi bilo.
Slovenske publikacije, ki so pozivale k uporu
Ljudem so znali »vliti pogum za enkraten, epski upor proti okupatorju«.
Toliko različnih borcev
Na jugoslovanskih tleh se je spopadlo več kot 16 različnih vojaških skupin – poleg partizanov še četniki, ustaši, domobrani, domobranci, nedićevci, pečanci, vermaht, italijanska, bolgarska, madžarska vojska, balisti, Britanci, Američani, Rdeča armada, italijanski salojevci (X MAS), kozaki … Boji so zahtevali več kot milijon smrtnih žrtev.
Ujeta četnika pri Tuzli, 1945
Blaznost povojnih pobojev
Partizanski boj se je končal z zmago, pa tudi s pohodi smrti in pokolom, katerega žrtve naj bi bili zgolj izdajalci domovine ter sodelavci fašistov in nacistov.
Pogosto so bili obsojeni kar pred naglim sodiščem ali celo brez njega, čeprav je Lojze Ude pred takšnim početjem svaril: »To bi bilo pač najstrašnejše izdajstvo.«
Borci Ljubljanskega bataljona, imenovanega Brkati bataljon, 1944
Kakšna bi bila Evropa brez partizanskega odpora?
Nedvomno zelo drugačna, odgovarja dr. Jože Pirjevec. Jugoslovansko partizansko gibanje je pomembno prispevalo k porazu tretjega rajha, Srbe, Črnogorce in Hrvate je rešilo sramote kolaboracionizma, Slovence in Makedonce pa je uvrstilo med prepoznavne evropske narode.
Preberite odlomek
Kupite knjigo
