Knjiga, ki otroke spremlja skozi letne čase
Slikanica Anje Štefan in Jelke Reichman se »koplje« v razkošju verzov, oblik in barv.
Pridi, ljubo sonce, da zjasniš nebo in da mi prišepneš: »Dajva! Saj bo šlo.«
Tako prijazno in spodbudno se konča ena od pesmi v slikanici Imam zelene čeveljčke Anje Štefan z likovnimi podobami Jelke Reichman. Nov praznik veselja za vse, ki ju imate radi – in teh je veliko! Očarali vas bosta – kot vedno doslej!
Novost ustvarjalnega tandema
Saj vemo, da sta Anja Štefan in Jelka Reichman ustvarjalni tandem, ki razveseljuje otroke (in starše) že več kot dve desetletji. In da so bila njuna dela objavljena najprej v revijah Ciciban in Cicido. In da skorajda ni slovenskega otroka, ki ne bi poznal pesmi in podob iz knjig, kot so Sto ugank in Še sto ugank, Lonček na pike in številne druge, za katere sta bili obe že velikokrat nagrajeni.
Pa vendar, tu je njuna najnovejša slikanica Imam zelene čeveljčke, ki se »koplje« v razkošju verzov, oblik in barv, kakršna je tudi spomladanska narava, ki je zdaj že dodobra odprla svoje cvetove: dišeča, sveža in polna močnih barv.
Anja Štefan in Jelka Reichman na predstavitvi knjige Imam zelene čeveljčke
Vedro, igrivo, domiselno
Že naslovna pesem zbirke Imam zelene čeveljčke lepo intonira razpoloženje večjega dela pesmi v zbirki: vedrino, lahnost, šaljivost in igrivost.
Pesnica se seveda ne izogiba tudi resnejšim in temnejšim temam in tonom in motivom, ki so prav tako – če hočemo ali ne − del življenja otrok. Tudi nekaj takšnih je v zbirki, toda kar se tiče atmosfere vendarle prevladujejo sonce, upanje, spodbuda – seveda, saj je tukaj pomlad, pomlad, pomlad, pomlad …
Vse te pesmi označuje še nekaj – nikoli niso mehkobno obarvane, ampak dajejo čutiti mehkost, ki ustvarja toploto, pretanjene so in preproste, poetične na poseben način in mojstrske, kar zadeva ritem in rimo.
Vsakdan otrok skozi letne čase
Nabor pesmi odslikava celoten »urnik« in vsakdan mlajših otrok, od igre in zabave do odhoda v posteljo. Otroci bodo v pesmih lahko podoživeli trenutke, povezane s praznovanji, ki zlasti otrokom prinašajo veliko veselja in smeha doma, v vrtcu, v nižjih razredih osnovne šole, na primer oblačenje v maškare in pustovanje …
Pesmi zlahka prebiramo in se pogovarjamo o njih tudi v skupini. Ali pa v zelenih čeveljčkih, no, ali pa v modrih, rjavih, belih zunaj na travniku ali dvorišču tudi zaplešemo. Spet druge pesmi so povezane z njihovim »delom« − z likovnim ustvarjanjem, delanjem snežakov, zidanjem gradu iz peska ali skrivanjem.
IMAM ZELENE ČEVELJČKE
Imam zelene čeveljčke
in krilce na kvadratke
in lahka sem, kot če pomlad
obuje si copatke.
Pomlad, pomlad, pomlad, pomlad,
na češnjah, ki cvetijo,
in v meni, ki me čeveljčki
kar sami v krog vrtijo.
Metulji, ptički, čebelica, zajček …
Prebuja se jutro, prebuja nov dan, z njim ptičji ščebet, čebelica, ki leta s cveta na cvet …, zajček še beži v sanjah … Veliko dogajanja, gibanja in zvokov je v teh pesmih in veliko živali, ki jih otroci lahko prepoznajo že na domačem vrtu, v gozdu ali na travniku.
Živali imajo otroci radi. Blizu so jim, z njimi se radi identificirajo ali prek njih izživijo svoje strahove. V teh pesmih jih vsak s svojo zgodbico pričakujejo lisičke, zajček, dihur, metuljčki, medvedi, kosi, vrabci …
Verzi Anje Štefan nas pogosto očarajo tudi s svojo hudomušno noto. V pesmi Koprive na primer je mama medvedka nabrala celo vrečo kopriv, da bi atu medvedu ozdravila revmo. To je potem storila tako učinkovito, da je še bolhe peklo in so ušle iz kožuha …
In še koliko drugega!
Branje in ogledovanje slikanice otroških pesmi ponuja še veliko drugih možnosti in priložnosti, koristnih v razvoju otroka. Ta ob poslušanju spontano vadi razumevanje in govor.
Lahko sprašuje, ponavlja ali samostojno pripoveduje, pri čemer si lahko pomaga z likovnimi upodobitvami ali samostojno »bere« slike. Uči se novih besed, razvija sposobnost miselnega in čustvenega sodelovanja v svetu pesmi in zgodb.
V pesmi Medvedek šteje se otrok spontano uči štetja od ena do pet. V pesmi Kadar zagrmi odgovarja na vprašanja. Kam je skočil zajček? Kam je zlezel medved? Kaj pa zelena žabica? Pesem Strah ima včasih velike oči pomaga otrokom preganjati strah pred spanjem. Lisjaček se boji velikega medveda. Kako ne – če pa je imel oči kot mlinska kolesa!
ŽELJA
Kam letimo? Za devet gora.
Tam se vse začne in vse konča.
Če po svoje znamo poletet,
o, kako si širimo ta svet.
Naj nas nese, kakor kaže nos.
Naj smo vsemu, kar godi se, kos.
Naj na poti vsak od nas spozna:
dobrega je vendar več kot zla.
Slikanica vabi otroke k novim doživetjem in odkrivanjem novih svetov ter čarov domišljije. Naj torej poletijo za devet gora, kot pripoveduje pesem Želja na zadnji platnici knjige. Naj jim bo zanimivo, zabavno in lepo – spet in spet!
