Jo Nesbø: Bi dali prednost glasu razuma ali razlogom srca?
Pisanje je za kralja skandinavskega noirja zabava, ki jo jemlje smrtno resno.
Piše o ljubezni, zvestobi, pohlepu, poželenju, strahu pred smrtjo in kar je še teh človeških občutij, ki polnijo strani knjig. Z eno majhno izjemo: pri njem na vse to zremo skozi oči kriminala.
Pisanje je za kralja skandinavskega noirja zabava, ki jo jemlje smrtno resno. Jo Nesbø, ki je s svojimi deli Norveško postavil na svetovni literarni zemljevid, je svoj roman Kraljestvo postavil prav v norveško hribovsko podeželje. Zgodba ima vse, kar pri njem tako dobro poznamo. O čem piše tokrat in kaj ga vznemirja? Preberite v intervjuju.
Kako bi z enim ali dvema stavkoma opisali zgodbo Kraljestva?
Brata s temno družinsko preteklostjo se ponovno srečata na kmetiji, na kateri sta odraščala. Mlajši ima grandiozen načrt, s katerim naj bi vsa vas obogatela, starejši ‒ ki se brezupno zaljubi v svojo svakinjo ‒ pa se po najboljših močeh trudi prikriti, kaj se je v resnici zgodilo pred mnogo leti.
Od kod ste črpali navdih za novo knjigo?
Iz življenja, fikcije in glasbe.
Kdo so osrednji liki? Nam lahko predstavite protagoniste Kraljestva?
Roy je pripovedovalec in starejši brat, ki je ostal na kmetiji po smrti svojih in Carlovih staršev. Je v tridesetih in vodi bencinsko črpalko. Je praktičen, redkobeseden človek, ki sicer nima tesnih prijateljev, a ga imajo ljudje radi in ga spoštujejo zaradi načina, kako vodi posel. Je samski, imel je dve daljši razmerji s poročenima ženskama, edina, v katero je zaljubljen, je nekdanje dekle njegovega mlajšega brata.
Carl je očarljiv, družbeno spreten in inteligenten tip, ki se je z ženo Shannon vrnil iz Kanade. Rad bi zgradil hotel v vasi. Sovaščani ga sprejmejo kot odrešenika, vendar nihče ne ve, da v resnici beži pred finančnim škandalom.Shannon je močna, talentirana in razumna ženska, arhitektka; njena ambicija je zgraditi mojstrovino v dramatični krajini norveškega visokogorja.
»Navdih črpam iz življenja, fikcije in glasbe.«
Kraljestvo se ukvarja z družinsko dinamiko in odnosom med bratoma. Zakaj ste se odločili, da se v novi knjigi osredotočite na to?
Gotovo je za to deloma zaslužno dejstvo, da sem odraščal z dvema bratoma. Sorojence povezuje močan občutek lojalnosti in v Kraljestvu je ta lojalnost preizkušana do skrajnosti. Gre za večno vprašanje: ali bi, če bi se znašli v moralnem precepu, dali prednost glasu razuma ali razlogom srca? Kako bi se VI odločili, če bi bili eden od trojice likov?
Kraljestvo se dogaja v majhnem podeželskem kraju. Kako to okolje prispeva k zgodbi? So kakšne razlike med pisanjem kriminalke, ki se dogaja v mestu, in tiste, ki se odvije v podeželski skupnosti?
Če zgodbo postaviš v omejen dogajalni prostor, kjer obstajata jasno ločena notranji in zunanji svet, to ustvari kontekst, v katerem bralec pričakuje, da bo izvedel poglavitne spremenljivke notranjega univerzuma. Mislim, da zaradi tega neizgovorjenega dogovora po prvem dejanju ne more biti več novega presenetljivega podatka ali lika, ki bi stopil na prizorišče.
V nasprotju z vašim prejšnjim romanom Nož je Kraljestvo samostojen roman. V čem se pisanje samostojne zgodbe razlikuje od pisanja serije romanov?
Lok zgodbe je drugačen. Ni preteklosti, ki je ne moreš spremeniti, niti prihodnosti, na katero bi moral misliti. Razen tega pišem o enakih stvareh: ljubezni, umorih, zvestobi, pohlepu, moralnosti, poželenju in strahu pred smrtjo.
Kaj si želite, da bi bralce najbolj navdušilo v vaši knjigi?
Upam, da jih bo pokrajina in mentaliteta norveškega hribovskega podeželja očarala enako kot mene.