Dr. Jorge Bucay: »V zgodbah se skriva modrost sveta«

Dr. Jorge Bucay piše o upanju, strahu, ljubezni in pogumu, o poti, ki vodi v polnejše življenje. Zdravilne zgodbe, ki jih že vse življenje zbira iz najrazličnejših kultur, bo predstavil na razprodanih predavanjih 11. in 13. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Prvič ste bili pri nas pred sedmimi leti. Se še spominjate tega obiska?

Seveda. To je eden od mojih najljubših spominov, ki sem jih prinesel s potovanj v zadnjih letih. Mešanica začudenja, navdušenja in pohval. V Sloveniji sem se imel čudovito in že vse od takrat si želim še enkrat priti v vašo deželo.

Septembra znova prihajate v Ljubljano, tokrat boste pripovedovali zgodbe, ki so močno vplivale na vaše življenje. O čem govorijo te zgodbe? Kakšno je njihovo sporočilo?

Verjamem, da obstaja zgodba za vsakega človeka in za vsak trenutek. Fantastično bi bilo, če bi lahko odkril zgodbo vsakega človeka v vsakem življenjskem obdobju.

Zadnje čase me spremlja zgodba o Latifu. Pripoveduje o človeku, ki potuje po svetu v oblačilih, ki jih je nosil, ko je bil še berač, da ne bi pozabil, od kod prihaja.

Zakaj imamo ljudje tako radi zgodbe?

V zgodbah se skriva modrost sveta od začetka časov. To je edini ali najboljši način, da izkusiš več različnih življenj, ne da bi ti bilo treba doživeti več smrti. Vsak človek in vsaka zgodba nam lahko pokažeta nove rešitve za stare probleme ali nam povesta, kako uporabiti stare rešitve za nove probleme.

Nam lahko zaupate zgodbo, ki vam je spremenila življenje?

Ne. Zgodba, ki mi je spremenila življenje, je bila zavest o tem, da imam svojo zgodbo, svojo osebno zgodovino. Moji stari starši, ki so emigrirali v Argentino, nepismeni in brez znanja jezika, moji starši, ki so mi vcepili ljubezen do knjig, moji pacienti in bližnji prijatelji, ki so me spodbujali, da sem se iz zdravnika prelevil v pisatelja.

Vaš pogled na klasične pravljice, kot so Pepelka, Ostržek, Janko in Metka, Sneguljčica, in njihova sporočila je zelo samosvoj. Podrobno ste pomene teh pripovedi razložili v dveh knjigah Najlepše pravljice – da se bolje spoznamo in Še več najlepših pravljic, da se bolje spoznamo, ki je pravkar izšla tudi v slovenščini. Katero slavno pravljico si po vašem mnenju najbolj narobe razlagamo?

Kar zadeva zgodbe, pripovedke in pravljice, je vedno težko izbrati najboljšo, tisto, ki najbolj, tisto, ki najmanj, tisto, ki nikoli ali ki vedno pritegne. V različnih trenutkih življenja imajo pravljice za nas drugačen pomen, njihova čarobnost se nas dotakne na drugačen način.

Odgovor na vaše vprašanje pa je Rdeča kapica.

Pogosto govorite o knjigah in branju, ljudi spodbujate, naj radi in veliko berejo. Od kod ta vaša ljubezen do knjig?

Zagotovo se napaja iz številnih izvirov, ampak spominjam se, kako je pri nas doma, v hiši, kjer je bilo veliko ljubezni in malo denarja, oče vedno govoril meni in bratu: »V tej hiši nimamo denarja, da bi kupovali vsa tista darila, igrače in modna oblačila, ki si jih zaslužita, ampak dokler bom živ, bo vedno dovolj denarja za knjige, ki jih želita prebrati.«

Ko je torej kateri od naju imel rojstni dan ali se je bližal božič, si z bratom nikoli nisva izbrala darila v trgovini z igračami. Šla sva v knjigarno, ker sva vedela, da bova le tako dobila tisto, kar si želiva.

Vaša najljubša knjiga?

Danes bi izbral zgodbo, ki je imela največji vpliv name. To je kratka zgodba Julia Cortázarja La casa tomada (Obsedena hiša). Kdor bi rad vedel, zakaj, naj poišče zgodbo in si jo prebere.

V slovenščini je pravkar izšla tudi vaša slikanica Priklenjeni slon. Kako bi jo predstavili?

To je parabola, stara več sto let, zapisana v sodobnem jeziku, da bi pomagala današnjim moškim in ženskam, ki se ne upajo soočiti z današnjimi problemi samo zato, ker jim nekoč v preteklosti ni uspelo.

Eden vaših zgodnejših tekstov, ki je preveden tudi v slovenščino, ima naslov Želim si … Kaj si v življenju najbolj želite?

Da bi bili srečni vsi, ki jih imam rad, in ‒ egoistično ‒ da bi bil jaz srečen. Se pravi, da bi se vedno zavedal, kdo sem, da bi jasno vedel, kam grem, in da bi lahko izbiral, s kom.

Hvala za pogovor!

Se vidimo v Ljubljani!!