Čeprav o pisateljici, ki piše pod psevdonimom Elena Ferrante, ne vemo skoraj ničesar, nas v zbirki esejev, morda nekoliko paradoksalno, pripusti karseda blizu in nam dovoli pokukati v srž svojega literarnega ustvarjanja. V štirih esejih, spisanih v značilno ferrantejevskem slogu, pripoveduje o oblikovanju lastnega bralskega in pisateljskega jaza, o tem, kako se podobe pretakajo v misli in nato v jezik, o vseh naporih, s katerimi se pri tem sooča, o snovanju neapeljskega cikla ter ne nazadnje o pisanju z roba in čez rob. Pri tem eruditsko črpa iz svetovne književnosti in prepleta misli Virginie Woolf, Emily Dickinson, Gertrude Stein, Ingeborg Bachmann ter mnogih drugih.
Avtorica zapiše: »Da bi se uprle slabemu jeziku, ki zgodovinsko ne namerava sprejeti naše resnice, moramo mešati in spajati svoje talente, niti vrstica se ne sme izgubiti v vetru. To zmoremo.«
Dela Elene Ferrante so prevedena v več kot štirideset jezikov. V slovenščini lahko beremo njen celotni romaneskni opus, v katerega sodi tudi neapeljski cikel, ki je pomembno zaznamoval svetovno literarno krajino zadnjih dvajsetih let. Avtorica, ki je izjemno mednarodno odmevnost doživela z romani, se slovenskemu bralstvu tokrat prvič predstavlja z zbirko esejev.
Stran o avtorju:
Leto izida:
2025
Število strani:
96
ISBN/EAN:
9789612826741
Mere izdelka:
14,8 x 20,8 x 1,3 cm
Datum izida:
22. 05. 2025
Založba:
Cankarjeva založba
Urednik:
Sašo Puljarević
Zbirka:
