Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič

Spoznajte resnično skrivnost »zbirke Šlomovič«

Beograjski starinar Bata si za pomočnika pri poslih po Evropi najde mladega študenta Leona iz Ljubljane. Nekega dne v stari vili v Zagrebu naletita na zaprašeni katalog Šlomovičeve razstave s spiskom slik slavnih slikarjev od Modiglianija do Renoirja, od Kandinskega do Picassa itd. Odkar so te slike na silvestrovo 1944 ob trčenju dveh vlakov izginile, je njihova usoda zavita v skrivnost.

Življenje in smrt Ericha Šlomoviča

Roman duhovito in sočno opisuje poseben svet s svojo kulturo, žargonom, v katerem ne manjka ne kriminala ne erotike. V ta svet vstopi Erich, o čigar rojstvu obstajata dve različici. Po prvi se je rodil v bogati židovski trgovski družini leta 1915 v Vinkovcih na Hrvaškem, v Avstro-ogrski monarhiji. Po drugi (manj verjetni) pa leta 1901 v Bosni v Otomanskem imperiju. Po prvi različici naj bi bil ustreljen 1. januarja 1943, po drugi različici naj bi končal v mobilni plinski celici.

Med elitnimi galeristi in zbiratelji umetnin

Zagotovo pa je Erich Šlomovič zelo mlad prispel v Pariz, kjer ga je zaposlil v svoji galeriji na Rue Laffitte slavni takrat 70-letni Ambroise Vollard. Bil je galerist in zbiratelj, ki je podpiral takrat še neuveljavljene umetnike: Cezanna, Renoirja, Maneta, Gauguina, Van Gogha, Picassa in druge ter razstavljal njihova dela. Šlomovič, ki ga je Vollard uvedel v družbo francoskih impresionistov in evropske avantgarde, je začel zbirati likovna dela tudi zase. Želel je namreč ustanoviti muzej francoskih impresionistov v Beogradu ter muzej (takratnega) sodobnega jugoslovanskega slikarstva v Zagrebu.

V vzdušju grozeče nemške invazije

Potem ko je Vollard leta 1939 nepričakovano umrl v avtomobilski nesreči, je ostalo v njegovem 10.000 likovnih del. Šlomovič je v strahu pred prihajajočo vojno shranil 200 slik v trezor Société Générale v Parizu in plačal najem do leta 1943. Svojo zbirko umetnin – po nekaterih podatkih 600, po drugih 429, po tretjih 300 umetnin – pa je z diplomatsko pošto odpremil v Jugoslavijo. V Zagrebu je novembra 1940 prvič (in zadnjič) razstavil svojo zbirko, nato pa jo poslal v Beograd. Tam se je dolgo in neuspešno pogajal s prestolonaslednikom Pavlom Karadjordjevićem o gradnji muzeja.

Nacisti zbirki ne pridejo na sled

Po Hitlerjevem napadu na Jugoslavijo se je družina Šlomovič umaknila v naselje Bačina v jugovzhodni Srbiji. Erich je skril svojo zbirko za dvojnim zidom v vaški hiši. V enem od nemških pogromov so bili zajeti in usmrčeni Erich, njegov oče in brat. Četudi je Hitler, točneje Gӧring, vedel za zbirko, je niso našli. Erichova mati, ki je preživela vojno, se je v zameno za doživljenjsko rento dogovorila za predajo likovne zbirke beograjskem narodnem muzeju.

Umetnine izginejo v železniški nesreči

V nočni vožnji vlaka 31. decembra 1944, s katerim se je Roza Šlomovič z zbirko peljala v Beograd, je prišlo do trčenja vlakov. V nesreči je umrla, slike pa so se raztresle med mrtvimi potniki in razbitinami vagonov. Takrat je baje precej del izginilo; v muzej v Beogradu naj bi prispelo 58 slik (med drugim dela Cezanna, Degasa, Gaugina, Matissa, Deraina in drugih) ter 286 risb in grafik.

Dejstva, ki burijo domišljijo

Leta 1979 je Société Générale odprla trezorje, kjer so hranili Vollardove umetnine, ker ni nihče tako dolgo plačal najemnine. S prodajo naj bi poplačali zapadle stroške v znesku 5.000 dolarjev. Prikazal se je zaklad: slike Picassa, Cezanna, Van Gogha, Deraina …, za katere je avkcijska hiša Sotheby's na dveh prodajah – v Londonu in Parizu – iztržila 37 milijonov dolarjev. Največ domišljije v Šlomovičevi zgodbi pa buri dejstvo, da se število umetnin, ki naj bi jih mladi galerist in ljubitelj umetnosti zbral, ne ujema s številom doslej najdenih in evidentiranih del. So se zgubila na poti iz Zagreba v Beograd , koliko pa jih je izginilo v železniški nesreči?

»Izgubljene« umetnine na trgu

O skrivnostih in zapletih v zvezi z zbirko Ericha Šlomoviča je bilo objavljeno nešteto člankov v domačem in tujem tisku. O njem je Veljko Bulajić posnel film Donator (1989), Momo Kapor pa napisal knjigo Dosije Šlomovič (2004). Občasno, kot se je pred leti zgodilo na Bavarskem, se na umetnostnem trgu najdejo umetnine »iz izgubljene zbirke«.

Odlomek iz knjige

Leon je očaran in ves iz sebe sedel ob njem. Tu, sredi panonske ravnine, je dobil lekcijo, ki je ni videl niti na filmu, kaj šele v restavratorskih delavnicah, ki so jih s fakulteto obiskovali v pomembnih muzejih. Nihče nima pojma, kaj vse je mogoče narediti. Počutil se je veličastno. Postal je del zgodbe, posebne zgodbe, ki ji na svetu ni para. Malo ga je razganjalo, vendar je vedel, da je molk zaveza, ki je ne sme prelomiti. Ahoj, svet, prihajam! se je smehljal sam pri sebi.

Stran o avtorju: